Lavrov je dejal, da ni bilo pozitivnega odgovora na glavno vprašanje, ki zadeva zahtevo po ustavitvi širjenja Nata proti vzhodu. Pred tem je tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov podal podoben odziv. "Ne moremo reči, da so upoštevali naše vidike ali da so pokazali pripravljenost upoštevati naše skrbi," je povedal. Ob tem je dodal, da potrebujejo več časa za podrobnejšo analizo.
Ruski predsednik Vladimir Putin se bo zdaj odločil glede nadaljnjih korakov, je še dejal Lavrov.
Rusko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da bi umik Natovih sil iz vzhodne Evrope pomagal zmanjšati napetosti. "Jasno je, da bi se vojaške napetosti zmanjšale, če bi Nato umaknil svoje sile iz držav vzhodne Evrope. K temu pozivamo," je dejal tiskovni predstavnik ministrstva Aleksej Zajcev.
ZDA in zveza Nato sta v četrtek usklajeno odgovorila Rusiji glede njenih varnostnih zahtev. ZDA so v pismu Rusiji zatrdile, da bodo spoštovale Natovo načelo odprtih vrat in zavrnile zahtevo Moskve po zavezi, da se Ukrajina ne bo pridružila zavezništvu Nato. V pismu je poudarjeno, da lahko Kijev sam izbere svoje zaveznike, je povedal ameriški državni sekretar Antony Blinken. Podobno stališče je zavzel generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
Sankcije proti Rusiji bodo vključevale tudi Severni tok 2, je potrdil Berlin
V primeru napada na Ukrajino se bo Rusija spopadala z resnimi posledicami, predvsem z nizom sankcij, ki jih pripravlja Zahod in vključujejo tudi sporni rusko-nemški plinovod Severni tok 2, pa je povedala vodja nemške diplomacije Annalena Baerbock. "V tem primeru z zahodnimi zaveznicami pripravljamo paket sankcij, ki pokrivajo več vidikov, tudi Severni tok 2," je povedala ministrica v nemškem parlamentu. S tem je pojasnila stališče Nemčije po številnih izmikanjih glede tega osrednjega vprašanja v zadnjih tednih.
Plinovod Severni tok 2 teče iz Rusije do Nemčije po Baltskem morju. Septembra lani so ga dokončali, vendar še ne deluje, ker to iz pravnih razlogov preprečuje nemški regulator na področju energetike BNetzA. Ta ocenjuje, da bi se postopek odobritve plinovoda lahko zavlekel do druge polovice letošnjega leta.
Plinovod bi podvojil dobavo poceni zemeljskega plina iz Rusije v Nemčijo, ki ga to pomembno evropsko gospodarstvo potrebuje pri prehodu od uporabe premoga in jedrske energije.
Vztrajanje Nemčije pri plinovodu je sicer razjezilo zaveznice, saj se bojijo, da se bo s tem povečala odvisnost Evrope od ruskih zalog zemeljskega plina. Med zaostrovanjem razmer v rusko-ukrajinskem sporu pa je novi nemški kancler Olaf Scholz že opozoril na posledice za plinovod, če bi Rusija napadla Ukrajino.
Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck je v sredo priznal, da bi v primeru uvedbe sankcij proti Rusiji trpelo tudi nemško gospodarstvo.
Zunanja ministrica je v času zaostrovanja spora poudarila, da se je treba osredotočiti na pogajanja za zmanjšanje napetosti. "Dokler potekajo pogovori, se ne strelja," je še dejala v bundestagu. Berlin je deležen številnih kritik zaradi premilega odnosa do Moskve. Nemška vlada med drugim ne želi dostaviti orožja Kijevu, kar so že storile ZDA in Velika Britanija.
Tudi ZDA grozijo z ustavitvijo plinovoda
Ameriški State Department je že v sredo sporočil, da plinovod Severni Tok 2 ne bo začel delovati, če Rusija napade Ukrajino.
Tiskovni predstavnik Ned Price je danes v pogovoru za National Public Radio (NPR) ponovil grožnjo. "Želim biti zelo jasen. Če Rusija tako ali drugače napade Ukrajino, se projekt Severni tok 2 ne bo premaknil naprej," je dejal Price in poudaril, da bodo v primeru napada to zagotovili skupaj z Nemčijo.
Dodal je, da se "ne bo spuščal v podrobnosti" o tem, kako naj bi projekt ustavili, pri čemer pa po poročanju BBC-ja ostajajo odprta vprašanja, ali ZDA sploh imajo pooblastila za preklic energetskega projekta.
Ukrajina zadovoljna s pogovori normandijske četverice
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozdravil pogovore v okviru normandijske četverice kot pomenljiv korak v smeri miru. "Zelenski pozitivno ocenjuje srečanje, njegovo konstruktivno naravo in namen, da se pomembni pogovori v dveh tednih nadaljujejo v Berlinu," je sporočil njegov urad.
Na pogovorih predstavnikov Ukrajine, Rusije, Nemčije in Francije so se dogovorili, da je treba ohraniti premirje med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti v pokrajinah Doneck in Lugansk, samooklicanih republikah na vzhodu Ukrajine. Pogovore bodo nadaljevali čez dva tedna v Berlinu.
Zunanji minister Dmitro Kuleba je ob tem izrazil zadovoljstvo nad odzivom ZDA na ruske varnostne predloge za končanje napetosti.
Ruski predstavnik: Pregledali smo nesoglasja
Dimitrij Kozak, ruski pogajalec na pogovorih v okviru normandijske četverice, je kot najpomembnejši izid srečanja navedel dogovor o ohranitvi premirja na vzhodu Ukrajine.
Rusija in Ukrajina sta se v sredo strinjali, da morajo vse strani v ukrajinskem sporu spoštovati prekinitev ognja. Kozak je tudi potrdil predhodne navedbe drugih sodelujočih, da se bodo pogovori v okviru normandijske četverice (Ukrajina, Rusija, Francija, Nemčija) nadaljevali čez dva tedna v Berlinu. "Pregledali smo nesoglasja in različne razlage sporazuma iz Minska. Ni skrivnost, da imamo različne poglede. Upamo, da bo imel ta proces rezultate čez dva tedna," je dejal Kozak in dodal, da bodo pogovori potekali na isti ravni kot v Parizu, vrha voditeljev držav pa za zdaj ni na dnevnem redu.
"Upamo, da so kolegi razumeli naše argumente in da bomo čez dva tedna dosegli napredek," je dejal odposlanec ruskega predsednika Vladimirja Putina in vztrajal, da je položaj na vzhodu Ukrajine med proruskimi separatisti in Ukrajino ločeno vprašanje od napetosti med Rusijo in Ukrajino na meji.
Enako je poudaril tudi neimenovani sodelavec francoskega predsednika Emmanuela Macrona. O nevarnosti ruske invazije v Ukrajino niso govorili. "Glede na sedanje okoliščine pa smo dobili dober signal," je dejal.
Ukrajina in Rusija sta tako v Parizu prvič po letu 2019 podpisali skupno izjavo s Francijo in Nemčijo. Izjava zavezuje obe strani k brezpogojnemu spoštovanju prekinitve ognja.
Podpora trajnemu miru
Ukrajinski pogajalec Andrij Jermak je dejal, da pogovori niso bili lahki. "Podpora trajnemu premirju je izjemno pomembna," je dejal in priznal, da obstajajo različne razlage sporazuma iz Minska, ki je leta 2014 končal najhujše boje med ukrajinskimi silami in separatisti. Kozak je sicer kritiziral Ukrajino, da noče sprejeti pogajanj s separatisti.
Pogovori v Parizu so trajali več kot osem ur, poleg Kozaka in Jermaka pa sta sodelovala tudi diplomatska svetovalca francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemškega kanclerja Olafa Scholza.
Zaradi Ukrajine, na mejah katere je trenutno razporejenih približno 100.000 ruskih vojakov, so v zadnjem času močno zaostrene napetosti med Moskvo in Zahodom. Putin zanika kakršne koli načrte za invazijo. Ukrajinski zunanji minister Dimitro Kuleba je v sredo ocenil, da število ruskih enot na ukrajinski meji ne zadostuje za večji napad.
Peking: Opustiti miselnost hladne vojne
O razmerah v Ukrajini sta se pogovarjala tudi kitajski zunanji minister Vang Ji in ameriški državni sekretar Antony Blinken. Vang je pozval ZDA, naj ruske skrbi glede varnosti v Evropi vzamejo resno. Obenem pa je posvaril Washington pred vmešavanjem v zimske olimpijske igre, ki jih bo gostil Peking.
Peking upa, da bodo olimpijske igre pomenile mehko zmago njihove moči, vendar je dogajanje zameglil diplomatski bojkot ZDA zaradi kršenja človekovih pravic na Kitajskem. "Najbolj nujna naloga trenutno je, da se ZDA nehajo vmešavati v zimske olimpijske igre v Pekingu," je povedal Vang. Poudaril je še, da bi se moral Washington nehati igrati z ognjem glede Tajvana.
Ministra pa sta govorila tudi o naraščanju napetosti v Evropi zaradi Ukrajine, pri čemer je Vang dejal Blinknu, da je treba ruske skrbi jemati resno in jih rešiti. "Vse strani morajo v celoti opustiti miselnost hladne vojne in s pogajanji oblikovati uravnotežen, učinkovit in trajnosten evropski varnostni mehanizem," je povedal.
Vodja kitajske diplomacije je še prepričan, da se regionalna varnost ne da zagotoviti s krepitvijo in širjenjem vojaških blokov.
Iz State Departmenta so sporočili, da je Blinken v pogovoru poudaril, da bi nadaljnja ruska agresija spodkopala svetovno varnost in ogrozila svetovno gospodarstvo. Izrazil je prepričanje, da je edina pot naprej zmanjšanje napetosti in diplomacija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje