Predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Christian Schmidt je ob tem poudaril, da je treba "Dodika ustaviti", mednarodno skupnost pa pozval k ukrepanju.
"Vojska Republike Srbske ne bo oblikovana," je bil jasen v intervjuju za Glas Amerike. Poudaril je, da so mu tako v Washingtonu kot v Bruslju zagotovili, "da ne bodo mirno gledali, kako Dodik pod vprašaj postavlja obstanek oboroženih sil BiH-a in obenem vzpostavlja vojsko Republike Srbske".
Schmidt: Daytonski sporazum se ne spoštuje
Schmidt dodaja, da mora mednarodna skupnost priznati, da se Daytonski sporazum ne spoštuje predvsem zaradi Dodikovih dejanj. O tem je treba po njegovih besedah razpravljati in se dogovoriti, kakšni bi morali biti naslednji koraki.
"V strateškem interesu Zahoda in Evrope je, da ohranita stabilnost v tej regiji," je še povedal v omenjenem intervjuju.
Novi predstavnik mednarodne skupnosti za BiH, ki je položaj prevzel avgusta, je na začetku novembra dvignil veliko prahu z izjavo, da je BiH pred razpadom in da je "zelo resnična možnost nove vojne". Vse to v primeru, če bo Republika Srbska tudi dejansko izpolnila Dodikovo napoved o oblikovanju svoje vojske.
Dodik želi za glavno mesto Banjaluko
Po grožnji, da bo Republika Srbska vzpostavila lastno vojsko in nase prevzela pristojnosti na področju pravosodja in davkov, pa je pred dnevi Dodik izjavil, da si želi tudi novo glavno mesto. Po poročanju dnevnika Nezavisne bi bila to Banjaluka. Obenem naj bi status prestolnice dobile še Pale, trdnjava bosanskih Srbov med vojno v letih 1992–1995.
V skladu z ustavo je Sarajevo uradno glavno mesto tako BiH-a kot obeh entitet. A Sarajevo se ne nahaja na ozemlju Republike Srbske, zato se je Banjaluka kot največje mesto v srbski entiteti uveljavila kot njena de facto prestolnica. Parlament Republike Srbske naj bi o omenjeni izjavi odločal na posebnem zasedanju, na katerem bo poleg tega odločal o napovedanem prenosu pristojnosti na področju vojske, pravosodja in davkov s skupne države na entiteto. Datum tega zasedanja še ni določen.
Glede na ustavo BiH-a si entiteti ne moreta enostransko prisvajati pristojnosti, ki so bile prenesene na skupno državo. Dodik svoje ravnanje utemeljuje s tem, da so to pristojnosti, ki v izvornem Daytonskem mirovnem sporazumu, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH-u, niso bile opredeljene, ampak so jih na današnjo državo prenesli pozneje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje