Zakonu, ki ga je pred odhodom s položaja visokega predstavnika mednarodne skupnosti uveljavil Valentin Inzko, so Srbi že prej ostro nasprotovali, najbolj njihov predstavnik v predsedstvu BIH-a Milorad Dodik.

Sporna odločitev, ki so jo v parlamentu Republike Srbske potrdili že poleti, po ogorčenju nad t. i. Inzkovim zakonom, predvideva, da zanikanje sodno dokazanih vojnih zločinov in genocida v Srebrenici, kar številni Srbi, tudi vladajoči politiki, počnejo ves čas, v tej entiteti ne bo kazensko preganjano.

Dodik: Poti nazaj ni

Veljavni zakon, sprejet konec julija, sicer za to predvideva do pet leta zapora. Milorad Dodik, ki visokega predstavnika – ta ima vso podporo ZDA in Evropske unije, ne pa tudi Rusije –, sploh več ne priznava, je Inzka tudi na zelo vulgarne načine obtoževal pristranskosti in napovedal, da vsiljenih zakonov ne bodo spoštovali.

"Naša ocena v tem trenutku je, da ni poti nazaj. Mislimo zelo resno in ne bomo se umaknili pred grožnjami ali sankcijami, ki smo jih lahko spremljali tudi v preteklosti," je dejal Dodik.

Za kršilce zagrožena kazen pet let zapora

Ob tem je predsednica Republike Srbske podpisala še spremembe kazenskega zakonika Republike Srbske, s katerimi bo sankcionirano žaljenje ali norčevanje iz imena Republike Srbske, njene zastave, grba in himne. Vsakomur, ki bi Republiko Srbsko "ali njene narode" označil za genocidne, grozi do pet let zapora.

Ustavno sodišče Republike Srbske je vse spremembe potrdilo, saj je menilo, da ključni interesi Bošnjakov niso prizadeti, ko bo o njih na koncu verjetno odločalo ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, pa jih bodo tam skoraj gotovo razglasili za neustavne, kar političnega vodstva Republike Srbske, ki od Inzkove odločitve ne sodeluje pri delu skupnih institucij, do zdaj sicer ni oviralo.

"To je do zdaj najbolj neposreden napad na daytonski sporazum in s tem na mir," pa je prepričan vodja največje bošnjaške stranke Bakir Izetbegović. Strokovnjaki opozarjajo, da kazenskega zakonika države ni mogoče zaobiti z entitetskimi ukazi – zadnji bi bili lahko celo kaznivo dejanje – in da se tudi ni mogoče vpletati v odločitve visokega predstavnika, zato mora tožilstvo Bosne in Hercegovine nadaljevati preganjanje v skladu z Inzkovim zakonom.