Mehanizem je prevzel pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča za območje nekdanje Jugoslavije.

78-letnega Mladića, nekdanjega načelnika generalštaba vojske Republike Srbske, so v Haagu na prvi stopnji novembra 2017 obsodili zaradi genocida v Srebrenici leta 1995 ter vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti tudi med obleganjem Sarajeva. Takrat so odločili, da je kriv v desetih od 11 točk obtožnice.

Na obsodbo sta se pritožila tako obramba kot tožilstvo. Mladićevi odvetniki so zaradi domnevnih postopkovnih napak zahtevali oprostilno sodbo ali ponovitev sojenja, tožilstvo pa, da Mladića obsodijo tudi zaradi genocida nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v šestih občinah na zahodu Bosne in Hercegovine leta 1992.

Mladićeva pritožba zavrnjena v celoti

Petčlanski pritožbeni senat je pritožbo obrambe "v celoti" zavrnil. Ugotovil je, da Mladiću ni uspelo dokazati, da bi morala biti prvostopenjska obsodba razveljavljena, poroča BBC. Zavrnjena je bila tudi pritožba tožilstva.

Pravnomočno sodbo je Mladić dočakal 26 let po vložitvi obtožnice. Ni še znano, v kateri državi bo prestajal kazen, poroča Reuters.

Svojci žrtev genocida v Srebrenici so sodbo nestrpno pričakovali. Bili so zaskrbljeni, ker je predsedujoča senatu na sojenju visokemu vojaškemu predstavniku bosanskih Srbov Zdravku Tolimirju v ločenem mnenju izrazila dvom, da je bil pokol v Srebrenici genocid.

"Mediji marsikaj pišejo, ugibajo, da bi ga lahko izpustili. To bi bila groza za človeštvo," je dejala Kada Hotić, ki je v Srebrenici izgubila dva sinova. Nobena kazen ne bo vrnila sorodnikov in prijateljev. "Če bi Mladić prišel sem in videl te nagrobnike, bi mu bilo vse jasno. Do konca življenja mora ostati v ječi," je iz Srebrenice sporočila Julija Jušić.

Svojcem žrtev odleglo

Svojci žrtev genocida v Srebrenici so spremljali izrek sodbe pred poslopjem sodišča v Haagu. Predsednica združenja Matere Srebrenice Munira Subašić je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenila, da je danes zgodovinski dan, ne samo za matere, temveč za celoten Balkan, Evropo in svet. "On (Mladić) je pošast, ki se ni pokesal za to, kar je storil, niti po 26 letih. Kamor koli je prišla njegova vojska, kamor koli je stopil njihov škorenj, so storili genocid," je povedala.

Predstavniki združenj žrtev so izrek sodbe spremljali v neposrednem televizijskem prenosu tudi v Srebrenici, Prijedoru in Sarajevu. "Jokala sem ves dan, zdaj mi je lažje. Tukaj je veliko spomenikov. Zelo me prizadene, ko zanikajo genocid. On (Mladić) je živ, mojih pa ni več," je povedala Šuhra Malić v Srebrenici, ki je v genocidu leta 1995 izgubila dva sinova.

V Prijedoru na severozahodu države medtem niso zadovoljni, ker sodba ni potrdila genocida na njihovem območju. "Tukaj se je zgodil genocid. Za nas je to bilo boleče. Vse sosede so umorili," je izjavo ženske iz Prijedora objavila hrvaška tiskovna agencija Hina. V mestni hiši v Sarajevu so s ploskanjem pozdravili odločitev sodišča.

Zunanja ministrica BiH-a: Priložnost, da oblast v Srbiji sprejme resnico

V BiH-u so se različno odzvali na potrditev sodbe. "Čeprav sodba ni zajela vseh zločinov in genocida v vseh občinah, v katerih je bil storjen, je prvič v zgodovini na mednarodnem sodišču raziskan, potrjen in pravnomočno obsojen genocid nad Bošnjaki," je po objavi pravnomočne sodbe povedala ministrica za zunanje zadeve BiH-a Bisera Turković, ki je tudi namestnica predsedujočega svetu ministrov BiH-a.

Menila je še, da je Mladić zgolj eden izmed glavnih in prepoznavnih obrazov genocida ter da je dobil zasluženo kazen. "Verjamem, da bo to priložnost tudi za oblast Srbije in politične predstavnike Republike Srbske, ki zanikajo genocid, da sprejmejo resnico, zavržejo zločinsko ideologijo, simbole in politiko ter se obrnejo v evropsko prihodnost," je po poročanju regionalne televizije N1 dejala Bisera Turković.

Dodala je, da je spoprijemanje z resnico in individualizacija krivde za najhujše zločine v Evropi po drugi svetovni vojni v interesu tako Beograda kot Banjaluke. Srbija bi morala biti po njenih besedah glavna partnerica ne le mehanizma v Haagu za končanje postopkov proti odgovornim za vojne zločine, temveč tudi zagovornica postopkov proti vsem osumljencem na sodiščih v regiji.

Zanikanje genocida in povzdigovanje vojnih zločincev je glavna ovira za trajnostni mir ter vodi proti destabilizaciji celotne regije, je še ocenila zunanja ministrica. Zavzela se je za zakonsko prepoved javnega zanikanja genocida in povzdigovanje vojnih zločinov ter zločincev. "To je priložnost za novega visokega predstavnika (v BiH-u, Christiana Schmidta), da postavi standarde, na katerih bo mogoče graditi spravo in boljšo prihodnost," je še povedala.

Hrvaški član predsedstva BiH-a Željko Komšić pa je ocenil, da je jasno, da Republika Srbska nikoli ne bo samostojna in neodvisna država. "Težko je verjeti, da bo kdor koli priznal nekaj, kar je nastalo v združenem zločinskem podvigu, ki je med uresničevanjem svojih ciljev storil tudi zločin genocida," je izjavil Komšić. Menil je, da današnja sodba pomeni tudi konec ideje, da bi se zgodila mirna razdružitev BiH-a.

Dodik: Sodba nima nobene povezave s pravico

Predsednik predsedstva BiH-a, srbski predstavnik Milorad Dodik, pa je poudaril, da današnja sodba "nima nobene povezave s pravico", je poročala televizija Al Jazeera Balkans. "Ni uresničen cilj haaškega sodišča, da bodo ugotovili odgovornost za zločine in okrepili zaupanje med narodi. Prvi cilj ni uresničen, ker je v BiH-u umrlo 96.000 ljudi, med katerimi je 29.000 Srbov, kar je 30 odstotkov. Če pogledate strukturo sodb, tiste za zločine nad Srbi predstavljajo le dva odstotka," je povedal Dodik.

Predsednik vlade Republike Srbske Radovan Višković je za tiskovno agencijo Republike Srbske Srna izjavi, da bi morali Mladiću oprostiti, "če bi bilo kaj prava in pravice". Kot je dodal, zločinov med vojno v BiH-u ni storila samo ena stran, temveč vse tri strani.

Džaferović: Mladić je sinonim za vojne zločine

Bošnjaški član predsedstva BiH-a Šefik Džaferović je na novinarski konferenci v Sarajevu dejal, da je najpomembnejše, da bo Mladić odslej sinonim za vojne zločine in nič drugega, so poročali na spletni strani sarajevskega radia. Obenem je ocenil, da mehanizem "na koncu ni imel moči niti poguma, da bi potrdil genocid tudi v drugih občinah, čeprav je bil očiten". Pozval je vse v BiH-u, naj sprejmejo sodbo.

Opozoril je tudi, da v BiH-u na pravosodne postopke čaka 800 zadev o vojnih zločinih, ki jih je haaško sodišče prepustilo tožilstvu BiH-a. Pozval je odgovorne k njihovemu čimprejšnjemu začetku, da bi kaznovali storilce.

Srbska premierka: Več nestrpnosti zaradi haaškega sodišča

Srbska premierka Ana Brnabić je po izreku pravnomočne sodbe Mladiću dejala, da je Srbija privržena in da si prizadeva za preiskavo vseh vojnih zločinov in kaznovanje odgovornih, da pa sodišču v Haagu zameri, ker je države in narode v regiji oddaljil od sprave.

Za TV Pink sicer ni želela komentirati obsodbe, da ne bi škodila Srbiji, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Ocenila pa je, da je sodišče v Haagu nedvomno politično sodišče, ki je 26 let po koncu vojne v BiH-u še bolj oddaljilo verske skupnosti in narode v regiji. "Več je nestrpnosti kot pred 26 leti in k temu je prispeval Haag," je dejala. "Pravici ni bilo zadoščeno, za zločine nad Srbi bolj ali manj ni več nihče odgovarjal, tisti, ki so, pa so bili vojaki, obsodbe pa so bile minimalne," je dejala o delu sodišča.

Zagreb pozdravil sodbo

Hrvaška vlada je pozdravila današnjo sodbo Mladiću. Kot so sporočili, je šlo za dolgo pričakovano sodbo, ocenili so, da je izrečena kazen primerna. "Kot udeleženec več združenih zločinskih podvigov je storil genocid in tudi najokrutnejše zločine proti človeštvu ter kršil pravila in običaje vojskovanja z namenom, da bi za vedno odstranil Bošnjake in Hrvate s posameznih območij BiH-a," sporoča vlada.

Uradni Zagreb pa je izrazil nezadovoljstvo, ker v končnem postopku proti Mladiću niso ugotovili udeležbe najvišjih državnih predstavnikov Srbije v združenem zločinskem podvigu, ki je predstavljal najhujše kršitve mednarodnega humanitarnega prava. Hrvaška obžaluje, ker Mladić "ni bil obtožen tudi za številne vojne zločine med napadi na Hrvaško, v kateri je začel svoj krvavi pohod". Vlada v Zagrebu je tudi izrazila upanje, da bo sodba prinesla vsaj delen mir in zadoščenje Mladićevim žrtvam in njihovim družinam.

Na Hrvaškem Mladiću pripisujejo odgovornost predvsem za zločine v vasi Škabrnja v zaledju Zadra, v kateri so pripadniki takratnega JLA in srbskih upornikov 18. novembra 1991 ubili 84 prebivalcev in ujetih hrvaških vojakov. Poveljnik napadalcev je bil takratni polkovnik JLA Ratko Mladić. Zločin se je zgodil istega dne, ko so srbske sile zasedle Vukovar. Mladiću so po vojaških operacijah na Hrvaškem leta 1991 podelili čin generala JLA.

Hrvaško pravosodje je obravnavalo odgovornost Mladića zaradi zločinov proti civilnemu prebivalstvu v dalmatinskem zaledju na območju Šibenika in Sinja avgusta in septembra 1991.

Šibeniško sodišče je zaradi teh zločinov maja 1991 Mladića in še šest ljudi obsodilo v odsotnosti na 20 let zapora. Mladića so v Šibeniku leta 1995 obtožili tudi organiziranja rušenja jezu in hidroelektrarne na reki Cetini, s čimer je ogrozil življenja več deset tisoč prebivalcev v splitskem zaledju.

EU: Priložnost za spravo

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borell in evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi sta v odzivu poudarila, da je pravnomočna sodba lahko priložnost za voditelje v BiH-u in regiji, da vzpostavijo ozračje, ki bo privedlo do sprave.

Po njunih besedah je pravnomočna sodba tudi priložnost, da se premaga zapuščina vojne in zgradi trajen mir, kar je pogoj za stabilen in varen BiH ter je ključnega pomena za pot te države v Evropsko unijo.

"Mednarodna in domača sodišča v BiH-u ter v sosednjih državah morajo nadaljevati svojo misijo zagotavljanja pravice za vse žrtve vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida, ter njihove družinske člane. Ne more biti nekaznovanosti," sta še zapisala.

ZDA pozdravile potrditev sodbe

Predsednik ZDA Joe Biden je pozdravil današnjo potrditev sodbe in jo označil za zgodovinsko. "Zgodovinska sodba kaže, da bodo tisti, ki izvršijo grozljive zločine, odgovarjali. Prav tako potrjuje našo skupno odločenost za preprečitev prihodnjih grozodejstev kjer koli po svetu," je dejal.

Podobno se je odzvala tudi visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet, ki je sporočila, da potrditev sodbe kaže, da je mednarodni pravosodni sistem odločen zagotoviti odgovornost, ne glede na to, koliko časa traja.

Postopek se je zavlekel

Postopek se je zavlekel zaradi pandemije, pritožb o Mladićevem zdravju, obrambi je uspelo zamenjati tri sodnike, eden je v tem času umrl. Srebrenica, ki naj bi bila v času genocida pod zaščito ZN-a, velja za najhujši zločin na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Tam so umorili več kot 8000 Bošnjakov.

Mladić za marsikoga v Srbiji in Republiki Srbski ostaja junak. Vodilni politiki na tem območju pa pravijo, da se je v Srebrenici zgodil zločin, ne pa tudi genocid.

V središču Banjaluke so izobesili napis "Ti (Mladić) si ponos Srbske republike". Poudarili so, da ne priznavajo odločitev haaškega sodišča. Ob cesti na vhodu v Mladićevo rojstno mesto Kalinovik na vzhodu BiH-a je nastal grafit Mladića z napisom "mesto junaka".