Gre za ambiciozen korak, ki bi ponudil rešitev iz negotove politične prihodnosti. Italijani so namreč lani z referendumom podprli krčenje števila parlamentarcev in senatorjev za več kot tretjino. Možnosti, da bi bil v Rim vnovič izvoljen tudi predstavnik slovenske manjšine, brez zakonskih sprememb tako rekoč ni.

"Prihodnost nam nudi le zagotovljeno mesto v Rimu," je prepričana senatorka Tatjana Rojc, ki je predlog ustavnega zakona vložila na začetku septembra. Oprla se je na ustavne pravice manjšin – slovenska sodi z nemško in francosko med zgodovinsko prisotne narodne skupnosti v Italiji – pa tudi na mednarodne sporazume.

Italijanska in madžarska narodna skupnost v Sloveniji imata v parlamentu zagotovljen sedež, a je tovrsten primer zaščite v Evropi prej izjema kot pravilo.

Deželnega poslanca stranke Slovenska skupnost Igorja Gabrovca medtem skrbi tudi dolgotrajen postopek spreminjanja ustave, ki v Italiji predvideva dvojno obravnavo v obeh zbornicah.

Zaščitni zakon za Slovence sicer že predvideva olajšano izvolitev predstavnika manjšine v politična telesa, a gre za besedno zvezo, ki do zdaj ni bila v veliko pomoč.

Po reformi manj mest za predstavnike Furlanije - Julijske krajine

Slovenci so v Rim prišli zaradi levosredinskih političnih strank. Deželo Furlanijo - Julijsko krajino bodo v prihodnje zastopali le še štirje senatorji in osem poslancev.

Razprava o novem volilnem zakonu se napoveduje prihodnjo pomlad, po imenovanju novega predsednika države. Sergio Mattarella in Borut Pahor sta naredila zgodovinske korake v odnosih med državama, morda bo po njuni zaslugi uspela tudi pobuda slovenske senatorke.