Tako Belgija kot Nizozemska že leta presegata dovoljeno mejo dušikovih izpustov, določeno s pravili Evropske unije, od zmanjšanja izpustov pa so odvisne tudi izdatne subvencije iz evropskih kmetijskih skladov.

A flamski kmetje menijo, da bodo vladni ukrepi, med katerimi je tudi zaprtje največjih kmetijskih onesnaževalcev do leta 2025, uničili kmetijski sektor, vlado pa pozivajo, naj jih ne obravna strožje kot veliko industrijo.

Glavni krivci za onesnaževanje z dušikovimi izpusti so po mnenju strokovnjakov intenzivna živinoreja, gradbeništvo in promet, flamski kmetje pa med drugim trdijo, da vladni izračuni temeljijo na napačnih modelih in dezinformacijah.

Predlog zakona je sprožil tudi krizo v flamski vladi, po več kot 16-urnem pogajalskem maratonu, ki je trajal od torka do srede, dogovora namreč še vedno niso dosegli.

Težave so še večje v sosednji Nizozemski. Vlada premierja Marka Rutteja je sprejela vrsto ostrih ukrepov, med katerimi so tudi spremembe pri krmi živine, s čimer bi zmanjšali vsebnost amonijaka v živalskih izločkih.

Izpuste želijo zmanjšati za 40 odstotkov, kar pa bi lahko pomenilo tudi za tretjino manj glav goveda.

Nizozemski kmetje, ki so v zadnjih letih izvedli številne podobne proteste, vsakršen dogovor z vlado zavračajo.