"Kot prepričan antifašist se opravičujem vsem, ki sem jih morda s svojimi besedami prizadel. Moje izjave niso bile nikakor namenjene upravičevanju protidemokratičnega ali totalitarnega režima," je Tajani po poročanju tujih tiskovnih agencij zapisal v izjavi.

Poudaril je, da je zelo žalosten, da so nekateri kljub njegovi osebni in politični zgodovini mislili, da bi bil lahko prizanesljiv do fašizma. "Vedno sem poudarjal, da sta bila Mussolini in fašizem najtemnejši poglavji preteklega stoletja," je zapisal. Dodal je, da se je vedno boril proti vsem oblikam diktature ali totalitarizma.

V sredo je v intervjuju za italijanski Radio 24 dejal, da je Mussolini, "preden je začel slediti Hitlerju in razglasil vojno vsemu svetu, preden je uvedel rasistične zakone – naredil tudi nekaj dobrih stvari, da je zgradil infrastrukturo v naši državi".

Fašistični voditelj je "zgradil ceste, mostove, zgradbe in športna poslopja – če pogledamo dejstva, ne moremo reči, da ni dosegel ničesar", je dejal italijanski politik iz Evropske ljudske stranke (EPP). Sočasno je dodal, da ni bil Mussolini noben zagovornik demokracije, njegove protijudovske zakone je označil za nore, razglasitev vojne pa za samomorilsko dejanje, njegove besede povzema Deutsche Welle.

Tajani je z izjavami sprožil sprožil burne odzive predvsem v politični skupini socialdemokratov (S&D). Vodja skupine v Evropskem parlamentu Udo Bullmann je izjave označil za neverjetne. "Kako lahko predsednik Evropskega parlamenta ne priznava narave fašizma? Potrebujemo takojšnje pojasnilo," je zapisal na Twitterju.

Tajani mu je v sredo pred opravičilom odgovoril, da "naj bo sram tiste, ki manipulirajo s tem, kar naj bi rekel o fašizmu", in dodal, da je od nekdaj "prepričan antifašist". "Fašistična diktatura, rasni zakoni in smrti, ki jih je povzročil, so najtemnejše strani v italijanski in evropski zgodovini," je poudaril.

Ogorčenje na plenarnem zasedanju v Strasbourgu

Izjave je danes obsodilo tudi več evropskih poslancev na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. "Takšne izjave so nevredne predsednika prvega čeznacionalnega parlamenta v zgodovini človeštva, ki je bil vzpostavljen prav zato, da v Evropi ne bi več doživeli fašističnih režimov," je povedal sopredsedujoči politični skupini Zelenih Philippe Lamberts. "Od predsednika parlamenta zahtevam umik teh izjav, drugače pa naj odstopi," je še povedal in s tem požel aplavz predvsem v levi polovici plenarne dvorane, kjer sedijo evropski poslanci levosredinskih in levih strank.

Pozivu k odstopu se je pridružila tudi vodja politične skupine Levice (GUE) Gabriele Zimmer, ki je izjave označila za neznosne. Vodja liberalcev (Alde) Guy Verhofstadt je pozval k opravičilu in Tajaniju dejal, da ne sme voditi predvolilne kampanje.

Slovenski poslanec iz vrst Aldeja Ivo Vajgl je ob tem sporočil, da se je "Tajani danes dokončno vpisal v zgodovino hiše, kjer predseduje, kot od vseh skupin – z izjemo Evropske ljudske stranke (EPP) – obsojeni apologet fašizma". "Zaradi hvalospevov Mussoliniju v italijanskih medijih je sprožil žolčno razpravo in zahteve po odstopu. Žal prepozno!" je poudaril v sporočilu za javnost.

Kritična je bila tudi evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD), ki je ponovila Bullmannove besede in Tajanijeve izjave označila za sramotne.

Nekateri člani EPP-ja v bran Tajaniju

V bran pa mu je v razpravi v Strasbourgu stopil poslanec EPP-ja iz Španije Esteban Gonzalez Pons, ki je predsednika Evropskega parlamenta označil za demokrata. "Kot je tudi javno povedal, z mojo politično skupino deli obsodbo fašizma," je poudaril.

Predsednik največje slovenske opozicijske stranke SDS Janez Janša se je v odgovoru na tvit Tajaniju zahvalil in dejal, da je "zelo jasen". "Žal nikoli ne slišimo podobnih nepogojnih obsodb komunizma od socialistov. Ves čas uporabljajo dvojna merila," je izpostavil v tvitu.

Sporne izjave v Bazovici

Italijanski politik je predvsem slovensko in hrvaško javnost razburil že s svojimi izjavami na februarski slovesnosti spomina na žrtve fojb v Bazovici, ko je dejal, "naj živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija". Zanje se je sicer slovenskemu in hrvaškemu političnemu vodstvu opravičil. Tedaj so slovenski Socialni demokrati sprožili tudi spletno peticijo za njegov odstop, ki jo je doslej podpisalo več kot 27.000 ljudi.