Voditelji Nata so v deklaraciji zapisali, da je "prihodnost Ukrajine v zavezništvu", vendar Kijevu niso izročili povabila ali časovnega načrta za pristop.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je na tiskovni konferenci sporočil, da bo Ukrajina prejela povabilo, "ko se bodo članice strinjale in ko bodo izpolnjeni pogoji".

Voditelji niso navedli pogojev, ki jih mora Ukrajina izpolniti. V deklaraciji so sicer med drugim zapisali, da bo zavezništvo Kijevu pomagalo napredovati pri vojaški interoperabilnosti in pri dodatnih reformah "demokratičnega in varnostnega sektorja".

Zavezništvo je tudi določilo, da Ukrajini ni treba slediti t. i. akcijskemu načrtu za članstvo, s čimer so odstranili dodatno oviro oziroma olajšali pot Kijeva v zavezništvo.

Poglobile se bodo tudi institucionalne vezi Ukrajine in Nata. Obstoječi forum, Komisija Nato-Ukrajina, bo nadgrajena v Svet Nato-Ukrajina. To bo dalo Kijevu možnost, da skliče zasedanja zavezništva kot enakopravni partner. Ustanovno zasedanje bo potekalo v sredo, udeležil pa se ga bo tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

"To je močan paket za Ukrajino in jasna pot proti njenemu članstvu v Natu," je prepričan Stoltenberg, ki je dodal, da je najprej nujno, da Ukrajina zmaga v vojni z Rusijo, saj da se sicer ne bodo mogli pogovarjati o morebitnem članstvu.

Zelenski ostro do Nata: Ni pripravljenosti za povabilo

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred tem dejal, da bi bilo "absurdno", če voditelji Nata na vrhu v Vilni njegovi državi ne bi ponudili časovnega okvira za članstvo, potem ko je Stoltenberg napovedal "močno sporočilo" Ukrajini.

"Na poti v Vilno smo prejeli signale, da se o določenih stvareh razpravlja brez Ukrajine," je na Twitterju zapisal Zelenski in pojasnil, da se te razprave nanašajo zgolj na povabilo Ukrajine v Nato.

"Zdi se, da ni pripravljenosti niti za povabilo Ukrajine v Nato niti za njeno članstvo v zavezništvu. To pa pomeni, da se pušča priložnost za barantanje o članstvu v pogajanjih z Rusijo," je dejal in opozoril tudi na nejasno formulacijo pogojev za povabilo Ukrajine v zavezništvo. "Ta negotovost je šibkost. In o tem bom odkrito razpravljal na vrhu," je še dodal.

Ukrajinski predsednik Zelenski si je želel Natovega sporočila, da bi lahko Ukrajino kot članico sprejeli čim prej po koncu spopadov. Nekatere države članice pa niso pripravljene na tako zavezo, saj se bojijo, da bi skoraj samodejna podelitev članstva Ukrajini Rusijo spodbudila, da še okrepi vojno in jo podaljša.

Predstavniki članic Nata sicer upajo, da bo vrh začel spreminjati razmišljanje ruskega predsednika Vladimirja Putina in da bo začel dvomiti o tem, da lahko zdrži dlje kot Zahod.

Ameriški predsednik Joe Biden je dejal, da bi lahko Ukrajina, katere del okupira Rusija, prejemala vojaško pomoč kot Izrael, ki okupira palestinska ozemlja, od ZDA.

Dva odstotka BDP-ja kot spodnja meja

Voditelji Nata so se na vrhu zavezali, da bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) po novem spodnja meja izdatkov za obrambo. "Članice so se trajno zavezale, da bodo v obrambo letno vlagale vsaj dva odstotka BDP-ja in da bodo hitro storile več za izpolnitev svojih obveznosti," je povedal Stoltenberg.

Pojasnil je, da bo letos 11 od 31 članic za obrambo namenilo dva odstotka BDP-ja ali več, za prihodnje leto pa pričakuje, da se bo to število še precej povečalo. Trenutne ocene sicer kažejo, da se bodo izdatki evropskih članic in Kanade letos povečali za 8,3 odstotka, kar je po njegovih navedbah največ od leta 2014.

Najcelovitejši obrambni načrti po hladni vojni

Voditelji so prav tako potrdili tudi tri regionalne obrambne načrte. Gre za najcelovitejše obrambne načrte od konca hladne vojne, je dejal Stoltenberg. Namenjeni so odvračanju dveh največjih groženj zavezništvu – Rusije in terorizma. V okviru načrtov bo imel Nato v visoki pripravljenosti 300.000 vojakov.

Poleg tega so podprli še akcijski načrt za okrepitev obrambne proizvodnje. "To bo pospešilo skupna javna naročila, povečalo interoperabilnost ter ustvarilo naložbe in proizvodne zmogljivosti za vse to. Več moramo vlagati v obrambo," je prepričan generalni sekretar Nata.

Kitajska ni nasprotnica, a "ne spoštuje mednarodnega reda"

Nato je odprl tudi vprašanje Kitajske, ki po Stoltenbergovih besedah ni nasprotnica Nata. Ob tem pa je vseeno izrazil prepričanje, da Peking "spodkopava mednarodni red, ki temelji na pravilih". Med domnevnimi grehi Kitajske je generalni sekretar naštel njeno nepripravljenost, da obsodi rusko agresijo v Ukrajini, grožnje Tajvanu in netransparentno krepitev jedrskega arzenala.

To bo tudi ena od tem pogovorov z voditelji Avstralije, Nove Zelandije, Japonske in Južne Koreje, ki so v litovski prestolnici predvideni za sredo.

Nejasna obljuba iz leta 2008

Nato je na vrhu v Bukarešti leta 2008 sprejel odločitev, da bo Ukrajina postala članica zveze, ni pa določil, kako in kdaj. Kritiki pravijo, da je ta nedorečena obljuba omogočila Putinu, da izvede agresiji v letih 2014 in 2022.

Kijev se zaveda, da Nato Ukrajine ne more sprejeti kot članice, dokler traja vojna, saj bi to celotno zavezništvo potisnilo v vojno z Rusijo. Namesto tega Ukrajina želi jasno obljubo o članstvu po vojni.

Slovenski premier Robert Golob je dejal, da so države članice že dosegle dogovor, da Ukrajini ne bo treba slediti akcijskemu načrtu za članstvo, v katerem so določeni pogoji za pristop države k zavezništvu in preverjanje njihovega izpolnjevanja. Pogoje bodo kljub temu določili, je povedal.

"Prvi pogoj, ki ga zagovarja tudi Slovenija, je zagotovo, da moramo najprej iskati pot do trajnega miru, in šele ko imamo trajen mir, lahko nastopijo pogoji za to, da se pogovarjamo o članstvu Ukrajine v Natu," je poudaril premier.

Baltske države in vzhodnoevropske članice zahtevajo čim jasnejša zagotovila. Nekatere članice, kot so ZDA in Nemčija, pa so previdne glede obljub. Od Ukrajine zahtevajo več ukrepov v boju proti korupciji, krepitev pravosodja in zagotovitev civilnega nadzora nad vojsko.

Druge članice se bojijo, da bodo z jasno obljubo Ukrajini izgubile manevrski prostor v povojnih pogajanjih. Obljubo o članstvu želijo namreč izkoristiti kot korenček za Ukrajino in palico za Rusijo.

Nova vojaška pomoč Ukrajini: Francija pošilja rakete dolgega dosega, Nemčija s paketom tankov in drugega orožja

Francija bo Ukrajini dostavila rakete dolgega dosega scalp, je ob prihodu na vrh povedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Še večjo zavezo o novi pomoči je dala Nemčija, ki bo po navedbah nemškega obrambnega ministra Borisa Pistoriusa Ukrajini dala vojaško opremo v vrednosti 700 milijonov evrov.

Obrambno ministrstvo v Berlinu je potrdilo, da bo ukrajinska vojska od nemške vojske prejela dodatnih 40 pehotnih bojnih vozil tipa marder, 25 tankov tipa leopard, še pet oklepnih vozil in dve izstrelišči za raketni sistem patriot.

Ob tem si Ukrajina lahko od Nemčije obeta še 20.000 kosov topniškega streliva, brezpilotne letalnike in sredstva za obrambo pred njimi ter mine, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Nemški kancler Olaf Scholz ob prihodu na vrh tega svežnja pomoči sicer ni omenjal. Namesto tega je napovedal, da bodo države članice G7 dale skupno izjavo v povezavi z varnostnimi zavezami za Ukrajino.

Tako kot nemški tanki in oklepna vozila tudi francoske rakete scalp za ukrajinske sile ne bodo novost, saj že uporabljajo rakete tega tipa, ki jim jih je dobavilo Združeno kraljestvo. To orožje, ki sta ga skupaj razvila London in Pariz, v Združenem kraljestvu sicer nosi ime storm shadow.

Macron je nakazal, da se je Ukrajina zavezala, da bo rakete uporabljala le za obrambo svojega ozemlja. Predsednik ob tem ni povedal, koliko raket bodo dobavili Kijevu, kot poroča AFP, pa naj bi francoska vojska razpolagala z arzenalom manj kot 400 raket scalp.

Odločitev Pariza o dobavi raket scalp je Moskva označila za napako. Kot je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, bo to imelo posledice za ukrajinsko stran, saj bodo ruske sile prisiljene sprejeti protiukrepe.

Te rakete z dosegom do 250 kilometrov je po trditvah ruskih okupacijskih oblasti ukrajinska vojska uporabila pri nedavnem napadu na enega od mostov, ki povezuje pokrajino Herson s polotokom Krim.

Golob: Zavezništvo spremenilo svojo doktrino

Švedska se po stoletjih nevtralnosti Natu pridružuje, ker je ta vmes spremenil svojo doktrino. "Ta doktrina, ki bo potrjena danes, govori o obrambi in odvračanju, se pravi odvračanju groženj," je povedal premier.

"V tej luči moramo razumeti tudi slovensko članstvo v Natu. Želimo biti del mednarodne skupnosti z namenom odvračanja od tega, da bi kdor koli razmišljal, da je vojaška sila način za reševanje meddržavnih odnosov," je še poudaril.