Wikipedia je največja digitalna enciklopedija na svetu. Cilj ustanoviteljev davnega leta 2001 je bil "svetu prinašati brezplačne izobraževalne vsebine". Vse platforme neprofitne organizacije Wikimedia Foundation so zasnovane tako, da lahko praktično vsakdo dodaja nove vnose ali spreminja obstoječe definicije in razlage, saj želijo "ustvariti svet, v katerem lahko vsak človek sodeluje v vsoti vsega znanja", piše na njihovi spletni strani.

Hrvaška različica Wikipedie je nekoliko mlajša in obstaja približno 15 let, pri čemer je bila večino časa pod nadzorom "zgodovinskih revizionistov", poroča Jutarnji list.

Na hrvaški Wikipedii je trenutno okoli 210.000 člankov, ima 565 aktivnih uporabnikov (ljudi, ki najmanj enkrat mesečno spremenijo ali dodajo vsebino), nad vsebinami pa bedi deset administratorjev.

Eden od administratorjev je bil do novembra lani zloglasni Kubura, glavni poveljnik manipulacije zgodovinskih dejstev. "Dosežki" njegove ekipe so med drugim relativizacija ustaških zločinov, preimenovanje koncentracijskih v "delavska" taborišča in izum izraza "jugokomunizem", ki naj bi pomenil zaroto jugoslovanske komunistične stranke proti Hrvaški.

Zgodba o prilagajanju zgodovinske resnice na hrvaški Wikipedii ima že dolgo brado. Več medijev je že leta 2012 pisalo, da se na spletni enciklopediji "promovira ustaštvo in poveličuje NDH (kolaborantska Nezavisna država Hrvatska)", pri čemer so opozarjali na nenavadne trditve v Wikipedijinih člankih, na primer da je "ustaški režim žrtev demonizacije", poroča Jutarnji list.

Minister za izobraževanje posvaril dijake in študente

Med administratorji Kuburine strani in njihovimi nasprotniki se je vnela prava vojna za monopol nad zapisanim v člankih, še poroča Jutarnji. Stvar je šla tako daleč, da je takratni minister za izobraževanje Željko Jovanović javno pozval osnovnošolce in dijake, naj ne uporabljajo "falsificirane" hrvaške Wikipedie.

Kuburova klika je na medijske kritike odgovorila z novim člankom z naslovom Specialna vojna proti Hrvaški 1995–?, v katerem so trdili, da želijo levičarji uničiti Hrvaško. Med sovražnike Hrvaške oz. "privržence desuverizirane Hrvaške na Hrvaškem" so poleg do dogajanja kritičnih novinarjev uvrstili še takratnega ministra za izobraževanje.

Omembo z dolgega seznama sovražnikov si zagotovo zasluži še Bob Dylan, ki je na seznam uvrščen zaradi okoli desetletja stare izjave: "Če imate v svoji krvi gospodarja sužnjev Ku Klux Klan, črnci to lahko zaznajo ... Tako kot Judje zaznavajo nacistično kri in Srbi hrvaško kri." Med navedenimi pa je tudi nekdanji košarkar beograjskega Partizana Dušan Kecman, ki je pred desetletjem s trojko potopil zagrebško Cibono.

Relativizacija ustaških zločinov in Jasenovca

Relativizacijo zgodovinske resnice po pisanju Jutarnjega ilustrira primerjava donedavnih opisov Josipa Broza - Tita in Anteja Pavelića. Nekdanji predsednik SFRJ-ja je bil opisan kot "diktator", "komunistični vodja" in "deveti na seznamu največjih zločincev 20. stoletja". Vodja hrvaške države, ki je sodelovala z nacisti, pa kot "hrvaški politik in pravnik, vodja in ustanovitelj ustaškega gibanja ter vodja Neodvisne države Hrvaške".

Eden najbolj spornih vnosov na hrvaški Wikipedii je bil članek o koncentracijskem taborišču Jasenovac, ki so ga ustaši vodili med letoma 1941 in 1945. Natančno število ubitih v taborišču ni znano, različni zgodovinski viri pa navajajo številke od nekaj deset tisoč pa vse do milijona ljudi. Spominski center Jasenovac je doslej poimensko identificiral več kot 83.000 žrtev.

Nedavno poročilo Wikimedia Foundationa o revizionizmu na hrvaški Wikipedii navaja, da angleška, nemška in francoska različica Jasenovac opredeljujejo kot "koncentracijsko in iztrebljevalsko središče", ki ga je vzpostavil NDH, "edini kvizlinški režim v Evropi, ki je popolnoma sam upravljal iztrebljevalsko taborišče za Jude in druge etnične skupine".

Članek o Jasenovcu na hrvaški Wikipedii je imel tudi po 200 sprememb mesečno, poroča Jutarnji list. Revizionisti so iz imena umaknili "koncentracijsko" ali "taborišče smrti" ter ga preimenovali v "zbirni" ali "delovni" center. Pri številu žrtev so navajali tudi ocene zanikovalcev samega taborišča, jugoslovansko oceno iz 60. let o 700.000 žrtvah pa spet označili za del zarote proti Hrvaški, ugotavlja poročilo.

Med trditvami v množici revizionističnih člankov na hrvaški Wikipedii je tudi ta, da je Hitler napadel Poljsko, potem ko so Poljaki izvedli genocid nad Nemci, ter da je EU uporabil posebno propagando, da je hrvaške državljane prepričal o pridružitvi Uniji, še navaja tehnološki portal The Record.

Wikimedia Foundation posreduje proti Kuburi

Zadeva je sčasoma postala znana tudi širše od relativno majhnega jezikovnega prostora Zahodnega Balkana. Ustanovitelji Wikimedia Foundationa so se odločili posredovati lani, potem ko so ugotovili, da je Kubura uporabljal številne lažne profile, s katerimi je želel vplivati na interne administratorske volitve. Kuburi in več sodelavcem so novembra lani onemogočili dostop do Wikipedie.

Wikimedia Foundation je med februarjem in majem letos izvedel oceno dezinformacij na hrvaški Wikipedii. Za to obdobje so za polni delovni čas zaposlili "preverjevalca dejstev", ki se je moral prebiti čez tisoče člankov.

Poročilo: De facto nadzor nad Wikipedio po letu 2011

Poročilo, ki so ga objavili konec junija, ugotavlja, da so imeli Kubura in sodelavci "de facto nadzor" nad hrvaško Wikipedio med letoma 2011 in 2020. "Zdi se, da so to skupino sestavljali prijatelji, njihovi ideološki simpatizerji ter politični zavezniki," so sporočili iz Wikimedia Foundationa.

Skupina je kršila "pet stebrov" Wikipedie – enciklopedičnost, nevtralnost, brezplačnost in dostopnost za vse, spoštovanje med uredniki ter "brezpravilnost", zaradi česar so več administratorjem, sodelavcem in uporabnikom v zadnjih mesecih prepovedali dostop.

Skupina okoli Kubure je "sistematično pripravljala in urejala članke z neenciklopedično vsebino in odkritim zgodovinskim revizionizmom", pri čemer so pogosto uporabljali vprašljive spletne vire, da bi obrobne poglede in stališča prikazali kot politična ali zgodovinska dejstva, izsledke 61-stranskega poročila navaja portal The Record, specializiran za kibernetsko varnost.

"Številni članki, ki so jih ustvarili in uredili člani te skupine, predstavljajo stališča, ki se ujemajo s političnimi in družbeno-kulturnimi stališči, ki jih zagovarja ohlapna skupina hrvaških radikalno desnih političnih strank in ultrakonzervativnih populističnih gibanj," še ugotavlja poročilo.

Jutarnji list medtem navaja neimenovane sodelavce pri Wikipedii, da Kubura niti ni imel zelo radikalnih stališč, se pa je obkrožil z radikalnimi sodelavci, svoje resnične identitete ni razkril niti njim, uporabljal pa je različne manevre, predvsem ustvarjanja lažnih računov, da se je obdržal "na oblasti".

Porast revizionizma zaradi "odvzete uredniške raznolikosti"?

Poročilo Wikimedia Foundationa vzroke za razmah revizionizma na hrvaški Wikipedii išče v sočasnem obstoju več različic Wikipedie na Zahodnem Balkanu, ki so vzniknile iz skupne srbohrvaške Wikipedie. "Drugače od drugih pluricentričnih jezikovnih projektov Wikipedie, kot so angleški, francoski, nemški in španski, je bila skupnost srbohrvaške Wikipedie od leta 2003 razdeljena na hrvaško, bosansko, srbsko in prvotno srbohrvaško različico," piše v poročilu.

Poročilo ugotavlja, da je bila ta struktura povod, da so se na wikirazličicah vzpostavila specifična stališča do posameznih problematik, ki so bila pogosto skladna s politiko posamezne lokalne skupnosti.

Novonastalim zahodnobalkanskim različicam Wikipedie naj bi bila pri tem "odvzeta uredniška raznolikost, ki običajno spodbuja in podpira tradicionalno uspešne postopke uredniškega konsenza v drugih pluricentričnih jezikovnih projektih".

Poročilo pri tem opozarja tudi na možnost podobnih revizionističnih posegov na srbski različici Wikipedie, poroča The Record.

Sklep: Wikipedio prevzeli ideološko usmerjeni uporabniki

V končni oceni poročilo Wikimedia Foundations navaja, da so na hrvaški spletni strani "prevladovali ideološko usmerjeni uporabniki", ki niso delovali v skladu s petimi stebri Wikipedije. Pregled člankov in dokumentacije pa sta razkrila, da ima skupina administratorjev in urednikov dejanski nadzor nad projektom že več kot desetletje, pri čemer so "namerno izkrivljali vsebino, predstavljeno v člankih, zlorabljali moč in sistematično ovirali sicer sprejeto prakso svetovne skupnosti Wikipedia".

Izpostavljajo tudi "prostovoljce iz hrvaške skupnosti", ki so se neodvisno od lanske preiskave organizirali in ukrepali proti spornim vsebinam.

Blokada spornih administratorjev "sprošča pot za obnovo"

Wikimedia Foundation ne trdi, da bo blokada Kubure in sodelavcev rešila problematiko zgodovinskega revizionizma na hrvaški Wikipediji, lahko pa "sprosti pot za obnovitev skupnosti (Wikipedije, op. a.)".

Poudarjajo, da trenutni administratorji in uredniki "občutno izboljšujejo nekatere najobčutljivejše in najbolj sporne članke o projektu". Tudi zato v tem prispevku omenjenih primerov revizionizma na hrvaški različici spletne enciklopedije trenutno ne boste našli.