Vodja Hrvatov v BiH-u Dragan Čović (HDZ) je poudaril, da je pet od šestih strank, ki so sodelovale v pogajanjih, sprejelo rešitve, ki jih je ponudila mednarodna skupnost. HDZ je bil po njegovih besedah pripravljen sprejeti vse rešitve, s katerimi bi se izognili blokiranju oblasti v Federaciji BiH-a in postopka imenovanja predstavnikov.

Pogajanja, ki so potekala ob posredovanju diplomatke zunanje službe Evropske unije Angeline Eichhorst in ameriškega veleposlanika v BiH-u Michaela Murphyja, so po mnenju Čovića propadla zaradi nasprotovanj predsednika Stranke demokratske akcije (SDA) Bakirja Izetbegovića.

Izetbegović je zavrnil novi predlog volilne reforme v BiH-u, saj po njegovem mnenju predlagani model uvaja diskriminacijo volivcev iz občin, v katerih so Bošnjaki v manjšini, in ker bi prinesel neenako vrednost glasov.

Potrdil je, da so med pogajanji razpravljali o modelu volitev članov predsedstva BiH-a po vzoru elektorskega modela v ZDA, a se mu zdijo sporna razmerja elektorskih glasov. "Glas v posavski županiji bi bil vreden toliko kot šest glasov v tuzelski županiji," je navedel primer.

Še večji problem se mu zdi, da po takšnem modelu v primeru volitev zastopnikov v domu narodov parlamenta Federacije BiH-a ne bi bilo Hrvatov iz Sarajeva ali Tuzle, prav tako pa ne bi bilo Bošnjakov iz Livna. Izetbegović, čeprav pogajanja niso prinesla rešitev, verjame, da volitve oktobra bodo in da se jih bo udeležil tudi Čović s HDZ-jem.

Angelina Eichhorst: To je res zamujena priložnost

Pogajanja so bila po poročanju bosanskega časopisa Dnevni avaz intenzivna tudi po mnenju Angeline Eichhorst. Kot je povedala, so za zdaj izčrpane vse rešitve tujih mediatorjev in ne bo več poskusov posredovanja pri doseganju dogovora.

"To je res zamujena priložnost domačih politikov, da rešijo dolgotrajna vprašanja, ki bi jih morali rešiti že zdavnaj," je dejala. "Pozdravljamo napore vseh, a smo izčrpali vse možnosti, tako da je zdaj vse na domačih voditeljih. To, kar je zdaj ključno, je, da izpeljejo volitve v BiH-u," je sklenila.

Bošnjaki glede volitev sicer menijo, da spremembe volilne zakonodaje niso potrebne in oktobrske volitve lahko potekajo v skladu z zdajšnjim zakonom. Hrvaški in srbski predstavniki pa menijo, da ni pogojev za normalno izvedbo volitev brez spremembe zakona in grozijo z bojkotom volitev.