Na uradni slovesnosti je zbrane nagovoril tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je poudaril, da je dan osvoboditve praznik vseh Italijanov in da ne sme biti predmet instrumentalizacije. Poudaril je, da žrtve niso ene ali druge vrste in se jih je treba spominjati v trenutku zbranosti. Predstavnike politike, vojske, verskih skupnosti in druge udeležence je pozval k dvema minutama tišine, da bi se spomnili "vseh herojev, ki so padli za osvoboditev naše domovine".

Dipiazza: Nobenega opravičila za nobeno vrsto diktature
S tem je želel poudariti razliko v primerjavi z lansko slovesnostjo, ko so udeleženci, kot je dejal, s skoraj petimi minutami "vzklikanja in žvižganja ter neprimernimi zastavami onečastili ta sveti kraj in nacionalni spomenik". Lani so ga namreč udeleženci slovesnosti izžvižgali. "Ničesar dobrega ni v barbarstvu, ki se je dogajalo med drugo svetovno vojno, in nobenega opravičila ni za nobeno vrsto diktature," je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa še dejal Dipiazza.

Uradne slovesnosti so se udeležili tudi predsednik dežele Furlanija - Julijska krajina Massimiliano Fedriga, podpredsednik deželnega parlamenta Francesco Russo in italijanska senatorka slovenskega rodu Tatjana Rojc.

Bulčeva v Rižarni položila venec
Prišla je tudi evropska komisarka iz Slovenije Violeta Bulc, ki je v Rižarni položila venec. "Tisoči so bili ubiti, zaprti ali deportirani v smrt. Številni narodi, številne zgodbe, polne bolečine in izgub. Danes moramo bolj kot kadar koli poudarjati nikoli več. Združimo se v promociji EU-ja kot projekta miru," je ob tem zapisala na Twitterju. Poleg tega se je Bulčeva danes v Bazovici poklonila tudi štirim Slovencem, ki so jih septembra 1930 v tam ubili fašisti. Na Twitterju je objavila tudi več fotografij.

Tajani pisal Bulčevi, da bi junija skupaj obiskala Rižarno
Bulčeva je sicer februarja predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija povabila, da na italijanski dan osvoboditve skupaj obiščeta Rižarno in Bazovico ter obeležita spomin na slovenske žrtve fašističnega in nacističnega režima. Za pisno vabilo Tajaniju se je odločila po njuni burni razpravi na Twitterju zaradi Tajanijevih spornih izjav na slovesnosti v Bazovici ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus. Po neuradnih informacijah se Tajani slovesnosti ni mogel udeležiti, ker je imel ob prazniku veliko drugih obveznosti. Je pa Bulčevi poslal pismo, v katerem predlaga, da bi junija skupaj obiskala Rižarno.

Kasneje so svojo slovesnost pripravili še partizansko združenje VZPI-ANPI in več drugih združenj, na katerih se je po podatkih organizatorjev zbralo med 1.500 in 2.000 ljudi. Dopoldne so se zbrali pri stadionu Grezar in se nato odpravili proti Rižarni. Pri tem so nekateri udeleženci izžvižgali Fedrigo in Dipiazzo.

"Hvala, da ste tu. Tisti, ki smo bili del odporniškega gibanja, imamo danes pravico govoriti na tem kraju," je povedal predsednik tržaške sekcije VZPI-ANPI Fabio Vallon. "25. april je priložnost za praznovanje. Hvala odporništvu, da smo danes svobodni," je poudaril po poročanju časnika Il Piccolo. Za ločeno slovesnost so se sicer odločili, ker so, kot so poudarili, naveličani omalovažujočega odnosa tržaške občinske uprave do njihovega združenja in antifašističnega gibanja nasploh.

V Rižarni sežgali med 4.000 in 5.000 ljudi
Rižarna je velika stavba v bližini Trsta, v kateri so najprej luščili riž, leta 1943 pa so jo nacisti po kapitulaciji Italije - 8. septembra 1943 - spremenili v koncentracijsko taborišče. Leta 1944 so v notranjosti zgradili krematorijsko peč, v kateri so sežgali od 4.000 do 5.000 ljudi. Žrtve so bili po večini Slovenci, nato Hrvati, italijanski protifašisti in Judje. Rižarna je bila tudi zbirno središče za nacistična uničevalna koncentracijska taborišča, skozi katero je šlo okoli 20.000 oseb.