Estonija in Litva sta odprli svoje meje za državljane članic Evropske unije, schengenskega območja in Združenega kraljestva, ki imajo dobro epidemiološko sliko oz. do 15 primerov okužb na 100.000 prebivalcev. Drugi morajo v 14-dnevno karanteno.

Brez omejitev lahko tako Litvo in Estonijo obiščejo državljani 24 držav, med njimi je tudi Slovenija. Seznam držav bodo preverjali in posodabljali enkrat tedensko.

Državi sta zaprli svoje meje v sredini marca v okviru ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa. Sprva so vstop v državo dovolili za državljane baltskih držav, Finske in Poljske. Za Latvijo na primer še vedno velja, da lahko v državo pridejo le državljani baltskih držav.

V Litvi in Estoniji so od danes med drugim znova dovoljene tudi javne prireditve z do sto udeleženci v notranjih prostorih, lokali pa so lahko odprti dlje kot doslej.

Italijo pretresle besede zdravnika: "Virus ne obstaja več"

Italijo, med epidemijo eno najbolj prizadetih držav, je medtem vodja milanske bolnišnice San Raffaele Alberto Zangrillo v nedeljo razburil z izjavo, da "virus v Italiji klinično ne obstaja več".

Kot je pojasnil Zangrillo, brisi, opravljeni v zadnjih desetih dneh, vsebujejo zanemarljivo majhno količino virusa v primerjavi s tistimi pred mesecem ali dvema. "Nekdo mora prevzeti odgovornost za teroriziranje države," je še poudaril.

Oblasti: Prezgodaj je za praznovanje
Odzvali so se številni strokovnjaki, zgroženi nad temi izjavami. Oblasti pa so opozorile, da je še prezgodaj za praznovanje. "Medtem ko čakamo znanstvene dokaze, da je virus izginil, prosim vse, ki so o tem prepričani, naj ne ustvarjajo zmede med Italijani," je v izjavi za javnost poudarila predstavnica ministrstva za zdravje Sandra Zampa.

V nedeljo 355 okužb z novim koronavirusom
Vodja nacionalnega sveta za zdravje Franco Locatelli pa je dejal, da so ga Zangrillove izjave zmedle. "Dovolj je, da pogledamo podatke o novih okužbah, da vidimo, da novi koronavirus v Italiji še vedno kroži," je dejal. V Italiji so v nedeljo potrdili 355 novih okužb z novim koronavirusom, večino v najhuje prizadeti Lombardiji. V državi, ki je med najhuje prizadetimi zaradi pandemije v Evropi, danes začenjajo testiranje na protitelesa za novi koronavirus, ki bo zajelo 150.000 ljudi.

Od sredine marca v Italiji veljala stroga karantena, zdaj postopno rahljanje

V Italiji je od sredine marca veljala stroga karantena, ukrepe so prvič razrahljali 4. maja, ko so znova začeli obratovati gradbeni sektor, velik del proizvodne industrije ter trgovine na debelo. Odprli so se parki in druge zelene površine, ljudje so se lahko znova začeli gibati znotraj svoje dežele. Postopoma so bile mogoče tudi druge dejavnosti. Meje med italijanskimi deželami se odpirajo v sredo. Od takrat bo vstop v državo brez karantene mogoč tudi za državljane drugih držav članic EU-ja.

Anglija: Druženje na prostem do šest ljudi

Tudi države po Evropi nadaljujejo rahljanje ukrepov, ki so jih sprejele za zajezitev pandemije koronavirusne bolezni 19. V Angliji se s ponedeljkom v šole lahko vrnejo prvi otroci ‒ učenci prvega in šestega razreda. Pouk naj bi sicer potekal v bistveno manjših skupinah in ob strogih higienskih ukrepih. Prav tako se odpirajo vrtci in predšolska vzgoja. V drugih delih Združenega kraljestva vračanja učencev še ne načrtujejo.

V vseh delih pa rahljajo omejitve glede druženja ljudi ‒ v Angliji se po novem lahko na prostem sreča šest ljudi iz različnih gospodinjstev, na Severnem Irskem od štiri do šest, v Walesu pa število po novem ni omejeno. Potrebna je sicer razdalja dveh metrov. Na Škotskem se že od petka na prostem lahko srečuje do osem ljudi iz dveh gospodinjstev.

Španija: Prvič od začetka marca brez smrtnih žrtev

V Španiji v nedeljo niso potrdili nobene smrti zaradi novega koronavirusa, kar se je zgodilo prvič od začetka marca, je sporočilo špansko ministrstvo za zdravje.

V Španiji so o prvi smrti, povezani z virusom, poročali 3. marca, odtlej pa so vsak dan potrdili nove smrtne žrtve. Omenjeni moški s 3. marca je sicer umrl že 13. februarja, vendar so vzrok smrti ugotovili šele pozneje.

V Španiji pa bo z dodatnim rahljanjem predpisov v določenih pokrajinah že 70 odstotkov Špancev v tretji od štirih faz sproščanja. V tej fazi je dovoljeno zbiranje 15 ljudi. Dovoljeni so tudi poslovna srečanja in konference, a ne z več kot 50 udeleženci. Do 40-odstotne zasedenosti se lahko odprejo vse trgovine ne glede na velikost. Znova se lahko odprejo tudi trgovski centri, pri čemer je prav tako omejena zasedenost. Najbolj prizadeti območji Madrida in Barcelone ostajata v drugi fazi, kjer so omejitve strožje.

Francija: V torek odprtje gostiln in restavracij

V torek se nato obeta odprava velikega dela omejitvenih ukrepov v Franciji. Odpravljena bo omejitev potovanja na 100 kilometrov od doma, odprli se bodo bari, restavracije in kavarne, čeprav z nekaterimi omejitvami ‒ za posamezno mizo bo lahko največ deset oseb, mize pa morajo biti najmanj en meter narazen. Po vsej državi se odpirajo vse šole za otroke, stare do 15 let, parki in vrtovi, ob nekaterih omejitvah tudi muzeji in znamenitosti, gledališča pa le na zelenih območjih, kjer je najboljša epidemiološka slika. Tam bo mogoče znova obiskovati tudi bazene, telovadnice in športne dvorane. Odpirajo se kampi.

Finci, Norvežani in Nizozemci znova v bare, a ob omejitvah

Na Finskem in Norveškem so se po 4. aprilu znova odprli bari, a ob vrsti omejitev, kot so omejitev števila gostov oziroma medsebojne razdalje med njimi ter krajšega delovnega časa.

Omejitve ne veljajo na zunanjih terasah in vrtovih, so pa tudi tam priporočene. Vsi gostje – tudi tisti, ki samo pijejo – morajo po novem sedeti, ali za mizo ali za točilnim pultom. Samopostrežni lokali s hrano, ki so na Finskem zelo priljubljeni, zaradi higienskih razlogov ostajajo zaprti.

Na Norveškem ob današnjem prazniku še posebej težko pričakujejo odprtje barov. Restavracije pa so tam odprte že od začetka maja. Po pravilih sicer v skupini ne sme biti več kot 20 ljudi, osebe pa morajo biti vsaj en meter narazen, razen če živijo pod isto streho. Dovoljena je le strežba pri mizah, ob rednem razkuževanju miz in stolov, lokali pa se morajo zapreti najpozneje ob 23.30.

Na Nizozemskem obvezna rezervacija mize
Rahljanje ukrepov za zajezitev novega koronavirusa nadaljujejo tudi na Nizozemskem, kjer so lahko prebivalci po desetih tednih znova obiskali restavracije, bare, kavarne, muzeje in kinodvorane. V vseh notranjih prostorih velja omejitev na največ 30 obiskovalcev.

Povsod, vključno z muzeji in bari, se je treba predhodno naročiti oziroma rezervirati mizo, navaja nemška tiskovna agencija DPA.

Od danes pa je na javnem prevozu obvezna uporaba mask. Ljudi so pozvali, naj ne uporabljajo medicinskih mask, da jih ne bi zmanjkalo za zdravniško osebje. Če na javnem prevozu nimajo maske, jih lahko doleti globa 95 evrov.

Slovaška odpira šole, Poljska ne vseh

Na Slovaškem so se lahko v šolske klopi ob upoštevanju higienskih ukrepov vrnili osnovnošolci do petega razreda. Starejši bodo pouk nadaljevali preko spleta. Na Slovaškem so zaradi izbruha koronavirusa šole zaprli v marcu.

Čeprav je šolanje na Slovaškem devet let obvezno, je trenutno obiskovanje pouka prostovoljno. Starši se lahko odločijo, ali bodo glede na razmere svoje otroke poslali v šolo. Po oceni oblasti se je v šole odpravilo od 70 do 80 odstotkov otrok.

Poljska zaradi pandemije koronavirusa v tem šolskem letu, ki se konča konec junija, ne bo odprla šol za vse učence. Običajen pouk v učilnicah so na Poljskem ustavili sredi marca, kmalu po zaprtju šol pa so uvedli obvezen pouk na daljavo.

Pristojne oblasti v Varšavi so nedavno dovolile ponovno odprtje šol za otroke od sedmega do devetega leta starosti, a končna odločitev o dejanskem odprtju je ostala v rokah lokalnih oblasti in ravnateljev posameznih šol. Mnogi so se nato odločili, da šole pustijo zaprte, medtem ko od tam, kjer so jih odprli, večinoma poročajo o nizki udeležbi. Po besedah ministra za izobraževanje Dariusza Piontkowskega upajo, da bo lahko pouk znova normalno stekel septembra oziroma z začetkom novega šolskega leta.

Polovica Nemcev bi se cepila proti koronavirusu

Približno polovica Nemcev bi se odločila za cepljenje proti novemu koronavirusu, če bi bilo na voljo ustrezno cepivo, kaže objavljena spletna javnomnenjska raziskava, ki jo je za nemško tiskovno agencijo DPA opravil inštitut YouGov.

Okoli 44 odstotkov vprašanih zagovarja potrebo po cepljenju, približno 40 odstotkov cepljenju nasprotuje. Vsak četrti Nemec bi se morda odločil za cepljenje, medtem ko se vsak peti Nemec zagotovo ne bi cepil, še kaže raziskava, ki je zajela 2056 sodelujočih. Za cepljenje bi se odločilo več moških kot žensk.

V Nemčiji so zadnji dan potrdili 333 novih okužb z novim koronavirusom in enajst smrti. S tem je število okuženih od začetka izbruha preseglo 181.800, število smrtnih žrtev pa je naraslo na 8511.

V nemški javnosti poteka precej živahna razprava o možnosti cepljenja proti novemu koronavirusu. Zvezna vlada je že večkrat zatrdila, da morebitno tovrstno cepljenje ne bo obvezno.

Prva cepiva dostopna najhitreje prihodnje leto
Cepivo proti novemu koronavirusu za zdaj ni na voljo. Po ocenah večine strokovnjakov lahko prva cepiva, odobrena in primerna za množično uporabo, pričakujemo kvečjemu prihodnje leto, če ne celo pozneje. Na res učinkovito in varno cepivo, ki bi ljudi zaščitilo pred potencialno smrtonosno boleznijo covid-19, bi lahko čakali tudi več let, dodaja DPA.