"Kicklu sem naročil, naj začne pogovore z ljudsko stranko za oblikovanje vlade," je Van der Bellen sporočil v televizijskem govoru po enournem sestanku s Kicklom v palači Hofburg. "Tega koraka nisem sprejel zlahka," je dodal in pojasnil, da se je za to odločil, potem ko je ljudska stranka (ÖVP) v nedeljo sporočila, da je odprta za koalicijska pogajanja s svobodnjaki.

"Spoštovanje glasu volivcev zahteva, da predsednik spoštuje večino," je dejal Van der Bellen, ki naj bi mu 56-letni Kickl zagotovil, da bo našel izvedljive rešitve za pereče probleme. Povedal mu je tudi, da je prepričan, da bo funkcijo kanclerja, če jo bo zasedel, lahko opravljal. To bo sicer prvič, da bodo koalicijska pogajanja v Avstriji vodili svobodnjaki.

Gre za dramatičen preobrat za Van der Bellna, ki je bil nekoč na čelu levičarskih Zelenih in je bil ves čas kritičen do svobodnjakov in njihovega voditelja Kickla, a mu je po tem, ko konservativcem in socialdemokratom ni uspelo sestaviti vlade, preostalo le malo možnosti.

Kickl je mandat za sestavo vlade namreč prejel po propadu koalicijskih pogajanj med ÖVP-jem kanclerja Karla Nehammerja in socialdemokrati (SPÖ), po katerem se je Nehammer poslovil s čela stranke in napovedal odstop s kanclerskega mesta.

V nedeljo ga je na položaju vodje ÖVP-ja nasledil Christian Stocker, ki je v nasprotju s svojim predhodnikom dejal, da je stranka odprta za koalicijska pogajanja s FPÖ-jem. Nehammer je pogajanja s svobodnjaki pred tem zavračal, rekoč, da radikalci nimajo rešitve za nobeno težavo. Za Kickla je tudi dejal, da je zagovornik teorij zarot in predstavlja grožnjo nacionalni varnosti.

Predtem je od pogajanj za sestavo vlado odstopila tudi liberalna stranka Neos, saj je sporočila, da v pogovorih z ÖVP-jem in SPÖ-jem ni videla volje za reforme, pač pa zgolj kratkoročno usmeritev do naslednjih volitev.

Svobodnjakom se je podpora še zvišala

Na septembrskih parlamentarnih volitvah so najmočnejša stranka v državi postali svobodnjaki, ki so prejeli skoraj 30 odstotkov glasov, a ker nobena druga stranka doslej ni želela sodelovati z njimi, je Van der Bellen v nasprotju z dosedanjo prakso mandat za sestavo vlade sprva podelil Nehammerju, čigar ljudska stranka je zasedla drugo mesto.

Alternativa pogajanjem med FPÖ-jem in ÖVP-jem bi bile predčasne volitve, na katerih pa bi, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, evroskeptični in proruski svobodnjaki zmagali še prepričljiveje kot septembra.

Med srečanjem Van der Bellna in Kickla se je pred palačo Hofburg zbralo več sto ljudi, med njimi judovski študentje in levičarski aktivisti, ki so izrazili nasprotovanje premiku države proti skrajni desnici. "Nacisti ven" in "Nočemo skrajno desničarske Avstrije", so vzklikali protestniki.

Svobodnjaško stranko so v petdesetih letih 20. stoletja ustanovili nekdanji nacisti pod vodstvom nekdanjega višjega častnika Hitlerjeve elitne paravojaške enote SS.

Kickl je vodenje svobodnjakov prevzel leta 2021 in bil pred tem vrsto let generalni sekretar FPÖ-ja. Med pandemijo novega koronavirusa je med drugim ostro kritiziral Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in nasprotoval obveznemu cepljenju, po začetku vojne v Ukrajini pa je izrazil nasprotovanje sankcijam proti Rusiji.

Najbolj pereče vprašanje v koalicijskih pogovorih je bilo vprašanje zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, ki naj bi v letih 2024 in 2025 presegel mejo Evropske unije pri treh odstotkih bruto družbenega proizvoda. ÖVP je bil do zdaj tako kot SPÖ kritičen do nasprotovanja svobodnjakov pomoči Ukrajini v vojni proti Rusiji in trenutnih načrtov za protiraketni obrambni sistem.

Van der Bellen je večkrat dejal, da bo še naprej pozoren na zagotavljanje spoštovanja "temeljev demokracije", vključno s človekovimi pravicami, neodvisnimi mediji in članstvom Avstrije v Evropski uniji.

Odstop Nehammerja v petek

Nehammer je sporočil, da bo s položaja kanclerja odstopil v petek in pojasnil, da ne želi čakati do oblikovanja nove vlade. "Vedno sem govoril, da če nam ne bo uspelo oblikovati te posebne koalicije s socialdemokrati in Neosom, potem bom za to prevzel odgovornost," je še dodal.

Ponovil je, da si je od septembrskih parlamentarnih volitev prizadeval, da Kickl ne bi postal kancler, češ da njegovo "razumevanje funkcije in načina življenja v politiki ni dobro za državo".