Njegova stranka je dobila največ glasov na parlamentarnih volitvah na zvezni ravni, ki so v Belgiji v nedeljo potekale hkrati z evropskimi.

Po posvetovanju z vsemi voditelji strank je belgijski kralj prosil De Weverja, naj "identificira tiste stranke, ki želijo hitro oblikovati stabilno koalicijo na zvezni ravni, in določi njene glavne politične usmeritve", so po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz kraljeve palače.

V Belgiji se s tem začenja težavno iskanje nove vladne koalicije v razdrobljenem 150-članskem zveznem parlamentu.

V koaliciji morajo biti namreč zastopane stranke iz obeh delov Belgije, ker pa večina strank nastopa bodisi zgolj v frankofonski Valoniji bodisi v nizozemsko govoreči Flandriji, je sestavljanje zvezne vlade v Belgiji zelo zapleteno.

De Weverjeva konservativna flamska stranka N-VA ima s 24 poslanci največje število sedežev v zveznem parlamentu, na drugem mestu pa je z 20 sedeži skrajno desna Vlaams Belang, ki si prizadeva za neodvisnost Flandrije.

Enako število jih imajo tudi frankofonski liberalci (MR), ki jim s 16 sedeži sledijo frankofonski socialisti (PS), naslednja po velikosti pa je s 15 sedeži belgijska skrajno leva delavska stranka PVDA-PTB, ki je zastopana tako v Valoniji kot v Flandriji. V parlament se je sicer skupno uvrstilo kar 12 strank.

Največji poraženki tokratnih volitev sta zeleni stranki Groen in Ecolo iz obeh delov Belgije, saj bosta skupaj v primerjavi s prejšnjim sklicem parlamenta izgubili kar 12 sedežev. Stranka odhajajočega premierja Alexandra De Crooja, flamski liberalci Open VLD, so imeli prav tako slab izid – izgubili so tri odstotne točke in končali na 5,5 odstotka, kar naj bi jim prineslo sedem sedežev v zveznem parlamentu.

De Wever, ki bi lahko postal naslednji belgijski premier, se bo po navedbah AFP primarno želel povezati z desnosredinskimi strankami, ki so poskrbele, da se je tudi Valonija po dolgem času obrnila nekoliko bolj v desno.

Po zadnjih volitvah leta 2019 so vlado sestavljali približno 16 mesecev, na koncu pa jo je sestavilo kar sedem strank – zeleni, liberalci in socialdemokrati iz obeh delov države ter flamski krščanski demokrati. Rekord sicer sega v leti 2010 in 2011, ko so vlado sestavljali kar 541 dni.