"Estonija, Latvija in Litva so naše zanesljive prijateljice in načelne partnerice. Danes sem prispel v Vilno, nato pa se bom odpravil v Talin in Rigo," je Zelenski zapisal na družbenem omrežju X.

Zelenski je nato v Vilni dejal, da vsakršno odlašanje Zahoda glede pomoči Ukrajini krepi pogum in moč Rusije. Dodal je, da se ruski predsednik Vladimir Putin morda ne bo ustavil pri Ukrajini, baltske države pa bi lahko bile naslednje.

"Putin ne bo končal te vojne, dokler ga ne bomo vsi skupaj ustavili. Razumeti moramo, da so lahko Litva, Latvija, Estonija in Moldavija naslednje," je na novinarski konferenci z litovskim kolegom Gitanasom Nausedo poudaril Zelenski.

"V zadnjih dneh so ruske sile Ukrajino napadle s skupno 500 napravami. 70 odstotkov smo jih uničili," je nadaljeval in ponovil, da Ukrajini primanjkuje sistemov zračne obrambe.

Litovska vlada je ob tem potrdila, da bo Kijevu namenila 200 milijonov evrov vreden sveženj za dolgotrajno vojaško pomoč Kijevu. Ukrajini bodo poslali strelivo, generatorje in detonacijske sisteme, ob tem pa bodo tudi usposabljali ukrajinske vojake, je po poročanju Euronewsa dejal litovski predsednik Nauseda.

Litva je po podatkih Inštituta za svetovno gospodarstvo iz Kiela v Nemčiji, na katere se sklicuje AFP, Ukrajini do zdaj namenila skoraj 1,4 odstotka svojega bruto domačega proizvoda, kar jo uvršča na prvo mesto med državami članicami EU-ja glede na BDP. Estonija in Latvija sta s pomočjo v vrednosti 1,3 in 1,1 odstotka BDP-ja na drugem in petem mestu.

Baltske države ostajajo zanesljiv zaveznik Kijeva

Baltske države so izrazile pripravljenost na nadaljnjo pomoč Ukrajini. Litovski predsednik Gitanas Nauseda je po stopnjevanju zračnih napadov na Ukrajino zaveznike prejšnji teden pozval, naj Kijevu dostavijo dodatne sisteme zračne obrambe. Estonski zunanji minister Margus Tsahkna je sporočil, da je Talin pripravljen v prihodnjih štirih letih za vojaško pomoč Ukrajini nameniti 0,25 odstotka svojega BDP-ja, predsednica estonske vlade Kaja Kallas pa je prejšnji teden poudarila nujnost podpore Ukrajini, dokler bo to potrebno.

Turneja po baltskih državah je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP prvo letošnje uradno potovanje Zelenskega v tujino.

Zelenski na obisk v baltske države prihaja v času, ko nekatere druge zaveznice skoraj dve leti po začetku ruske invazije v Ukrajini oklevajo glede nadaljnje pomoči Kijevu. Madžarska z vetom blokira pomoč Evropske unije, ameriški kongres pa je glede dodatne pomoči Ukrajini razdeljen.

Delni dogovor članic EU-ja o pomoči Ukrajini

Članice EU-ja so medtem dosegle delni dogovor o nadaljnji makrofinančni pomoči Ukrajini. Ob tem se zdi, da Madžarska nekoliko popušča pri svojem nasprotovanju nadaljnji pomoči Ukrajini.

Delni dogovor, ki bo osnova za pogajanja z Evropskim parlamentom, so na zasedanju v Bruslju z večinskim odločanjem potrdili stalni predstavniki držav članic pri EU-ju. Proti je po neuradnih informacijah glasovala le Madžarska.

Pogajalsko izhodišče članic vsebuje zgolj sestavne dele posebnega finančnega instrumenta za pomoč Ukrajini v obdobju 2024–2027, so pojasnili na Svetu EU-ja. Ni pa v njem skupne vrednosti instrumenta in deležev nepovratnih sredstev ter posojil.

Komisija je sicer v okviru revizije dolgoročnega proračuna Unije (MFF) predlagala finančno pomoč v vrednosti 50 milijard evrov za štiriletno obdobje, od tega bi bilo 33 milijard posojil in 17 milijard nepovratnih sredstev.

O reviziji dolgoročnega proračuna, ki bi ga glede na zadnji predlog povečali za 64,6 milijarde evrov, so voditelji držav članic razpravljali na decembrskem vrhu v Bruslju. Vendar pa se jim takrat zaradi nasprotovanja madžarskega premierja Viktorja Orbana ni uspelo dogovoriti.

Orban je na vrhu ostro nasprotoval vključitvi instrumenta za Ukrajino v MFF, vendar pa je v zadnjem času očitno vendarle nekoliko popustil. Po neuradnih informacijah je Budimpešta podala svoj predlog, v skladu s katerim bi članice pomoč za Ukrajino v okviru MFF-ja potrjevale vsako leto. To pa naj ne bi bilo sprejemljivo za vse druge članice.

Dogovor bodo skušali voditelji znova doseči na izrednem zasedanju 1. februarja.

Nato Ukrajini zagotovil nadaljnje dobave sistemov zračne obrambe

Članice zveze Nato so zaradi okrepljenih ruskih zračnih napadov na ukrajinsko ozemlje na zasedanju sveta Nato-Ukrajina Kijevu zagotovile nadaljnje dobave sistemov zračne obrambe.

"Nato ostro obsoja ruske napade z raketami in brezpilotnimi letalniki na ukrajinske civiliste, v katerih uporablja tudi orožje iz Severne Koreje in Irana," je po zasedanju v Bruslju povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

"Medtem ko Moskva krepi svoje napade na ukrajinska mesta in civiliste, zaveznice Nata krepijo ukrajinsko zračno obrambo. Še naprej bomo stali ob strani pogumnim Ukrajincem v boju proti ruski vojaški agresiji," je še dejal.

Na Natu so poudarili, da so zaveznice Ukrajini dobavile že vrsto različnih sistemov zračne obrambe, na današnjem zasedanju sveta Nato-Ukrajina na veleposlaniški ravni pa so se zavezale k nadaljnji krepitvi ukrajinske obrambe.

Pri tem so spomnili, da so se članice zavezništva odločile za skupni nakup 1000 sistemov Patriot, da bi ob zagotavljanju nadaljnje pomoči Kijevu znova zapolnile svoja skladišča.

Na zasedanju sveta sta stalne predstavnike članic Nata in Švedske z razmerami na bojišču in potrebami Kijeva seznanila poveljnik ukrajinskih zračnih sil Mikola Oleščuk in namestnik notranjega ministra Oleksij Sergejev.