Svetovna gospodarska kriza je sprožila še porast lakote po svetu in dosegla najvišjo stopnjo v zadnjih štirih desetletjih, v poročilu ugotavljata Organizacija za prehrano in kmetijsko (FAO) in Svetovni program za hrano (WFP).
V letu dni se je število lačnih povečalo za vrtoglavih 100 milijonov, kar pomeni, da je lačna že šestina svetovnega prebivalstva. Na področju razvojnega cilja tisočletja, da bi se število lačnih med letoma 1990 in 2015 zmanjšalo na 420 milijonov, ni bil dosežen nikakršen napredek. Konsenz, mednarodno vodstvo in takojšnja akcija so nujno potrebni, da pomagajo končati to svetovno travestijo.
- več kot milijarda lačnih (šestina svetovnega prebivalstva)
- v enem letu 100 milijonov več lačnih
- 642 milijonov lačnih na azijsko-tihooceanskem območju
- 265 mio. v podsaharski Afriki
- 42 mio. na Bližnjem vzhodu in S. Afriki - 53 mio. v Lat. Ameriki in na Karibih
- 15 mio. v razvitih državah
- Afrika: 40 mio. otrok, mlajših od 5 let, z motnjami v razvoju
- cilj: do 2015 število lačnih zmanjšati na 420 mio.
- realnost: številka se veča, ne zmanjšuje
Od lakote do vojn
Skoraj vsi podhranjeni živijo v državah v razvoju - 642 milijonov na azijsko-tihooceanskem območju, 265 milijonov v podsaharski Afriki, 53 milijonov v Latinski Ameriki in na Karibih, 42 milijonov pa na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Poleg tega okoli 15 milijonov ljudi trpi lakoto tudi v razvitih državah. Samo v Afriki 40 odstotkov otrok, mlajših od pet let, boleha za motnjami v razvoju, ki so posledica kronične podhranjenosti.
Na nedavnem vrhu G8 v Italiji so se voditelji sicer zavezali, da bi morale zadostna količina hrane, prehrana in obstojna agrikultura imeti prednost v svetovnemplanu dela. Pomanjkanje dostopa do hrane v nekaterih delih sveta namreč sproža nove grožnje - tako spopade kot tudi okoljsko degradacijo, širjenje bolezni in ogroža blaginjo otrok.
Vseobsegajoča kriza
Poročilo navaja več dejavnikov, ki naj bi prispevali k temu, da je trenutna kriza najhuje udarila revna gospodinjstva v državah v razvoju. Kot prvega navaja to, da je kriza sočasno zajela več delov sveta in s tem zmanjšala obseg običajnih mehanizmov za boj z lakoto, kot so devalvacija valute, sposojanje ali povečana uporaba razvojne pomoči.
Drugič, finančna kriza se je pridružila prehranski krizi, ki je že dodobra načela strategije za boj z lakoto. "Zaradi visokih cen hrane, zmanjšanih prihodkov ... te družine tvegajo, da bodo zapadle v še večje pomanjkanje in v past lakote, ki je povezana z revščino", opozarja poročilo.
Kje je politična volja?
Tretji dejavnik, ki se je v tokratni krizi pomembno razlikuje od tistih v preteklosti, je, da so države v razvoju postale bolj vključene v svetovno gospodarstvo kot pred 20 leti in so zato tudi občutljivejše na spremembe na mednarodnih trgih.
"Svetovni voditelji so se učinkovito odzvali na finančno in gospodarsko krizo in v kratkem časovnem obdobju uspešno zbrali več milijard dolarjev. Enako učinkovita akcija je zdaj potrebna za boj proti lakoti in revščini," je v izjavi sporočil generalni direktor FAO Jacques Diouf in dodal, da za izkoreninjenje lakote manjka le močnejša politična volja.
V spodnji galeriji nekaj pretresljivih slik lakote po svetu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje