''To je nekakšen zbiralnik. Je del našega sistema za podvodno zbiranje nafte, ki ga še razvijamo. 98-tonsko pravokotno posodo bomo spustili na dno nad točko, kjer uhaja nafta. Nafto bomo nato skozi vrh zbiralnika usmerjali proti površju. Tam jo bo zbirala ladja in tako bo škoda kar najmanjša,'' je dejal John Curry z British Petroleuma.

V ponedeljkovih Odmevih je sekretar Slovenskega nacionalnega naftnega komiteja Aleš Peternel dejal, da so imeli na British Petroleumu toliko težav z zaprtjem vrtine zato, ker so vrtine zelo široke, poleg tega pa so ''razmere v Mehiškem zalivu tako neugodne, da jih tudi s posebnimi daljinsko vodenimi roboti ne morejo ustaviti.''

Peternel je ob tem dodal, da v praksi obstajata dve možnosti, kako ustaviti iztekanje nafte iz vrtin. ''Prva možnost je, da bi vrtino pokrili s posebnim zvoncem. Uspeh te variante je manj mogoč, saj se uporablja v plitvejšem morju. V globokem morju se takih vrtin lotijo tako, da v sloj iz katerega bruha nafta, na oddaljeni strani zvrtajo novo vrtino, s katero slojni tlak pade in tako poskušajo dobiti vrtino pod kontrolo, in verjetno bodo to uporabili v Mehiškem zalivu.''

A v podjetju British Petroleum (BP), ki je lastnik potopljene naftne ploščadi, so se vendarle odločili za prvo možnost. Kot poroča BBC, bo železni zvon narejen v sredo, na kraj nesreče pa bo prepeljan šele konec tedna.

BP odgovoren za čiščenje, ne pa za nesrečo
BP je prevzel polno odgovornost za čiščenje naftnega madeža, vendar pa je direktor Tony Hayward krivdo za nesrečo prevalil na vrtalno podjetje Transocean, v lasti katerega je oprema, ki je odpovedala. Obema družbama grozi tožba zaradi naftnega madeža.

Ameriški predsednik Barack Obama, ki je v ponedeljek obiskal mesto Venice v zvezni državi Lousiana ob Mehiškem zalivu, je dejal, da je BP odgovoren za razlitje in da bo zato moral plačati račun za čiščenje madeža. Razlitje je označil za potencialno nezaslišano okoljsko katastrofo.

Nekaj razlite nafte je že doseglo obalo Lousiane, vendar pa je večji del madeža še vedno nekaj kilometrov od obale. Po ocenah strokovnjakov bo čiščenje naftnega madeža in njegovih posledic stalo več milijard dolarjev.

Iranci bi ZDA pomagali pri "krotitvi" naftnega madeža
Iranska državna naftna družba je Američanom ponudila pomoč pri preprečevanju ekološke katastrofe v Mehiškem zalivu po razlitju nafte.

Direktor družbe Hejdar Bahmani je izrazil pripravljenost, da ameriškim oblastem pomagajo s svojimi večdesetletnimi izkušnjami v boju z naftnimi madeži. "Naši strokovnjaki v naftni industriji lahko 'ukrotijo' uhajanje nafte v Mehiškem zalivu in preprečijo ekološko katastrofo v tem delu sveta," je dejal Bahmani, čeprav ni pojasnil, kako bi jim to uspelo.

Naftna ploščad v lasti družbe British Petroleum se je potopila 22. aprila, dva dni po eksploziji, ki je zahtevala življenja 11 delavcev. Od takrat v morje vsak dan steče okoli 795.000 litrov nafte in naftni madež je dosegel velikost že skoraj 10.000 kvadratnih kilometrov, kar znaša že skoraj polovico ozemlja Slovenije.

Iran je peti največji svetovni izvoznik nafte in že več kot 30 let nima diplomatskih odnosov z ZDA. Islamska republika je hkrati podvržena ameriškim sankcijam in sankcijam Združenih narodov zaradi svojega jedrskega programa, za katerega Američani trdijio, da je krinka za razvoj jedrskega orožja, a Teheran te obtožbe zanika.