Na vprašanje ameriške televizijske mreže CNN, ali je polkovnik Gadafi tarča napadov, predstavnik Nata, ki je seznanjen z operativnim delovanjem misije v Libiji, ni želel neposredno odgovoriti, vendar je dejal, da resolucija vključuje tudi libijskega voditelja, saj je poveljnik vojske in s tem del nadzora ter poveljniške strukture, tako da je posledično legitimna tarča.

Rezidenca Gadafija v ogromnem kompleksu v Tripolisu je bila že večkrat tarča napadov, ta teden še posebej silovitih. Libijski voditelj je v torek vseeno pozval svoje privržence, naj se zgrnejo pred kompleks.

Resolucija št. 1973, ki jo je VS sprejel 17. marca, določa prepoved poletov nad Libijo in uvaja vse potrebne ukrepe za zaščito tamkajšnjih civilistov. Dva dni pozneje so francoski lovci začeli vojaško operacijo, katere vodenje je Severnoatlantsko zavezništvo prevzelo 31. marca.

Da bi okrepil pritisk na Gadafijev režim, je Nato prejšnji konec tedna začel uporabljati vojaške helikopterje in okrepil napade na prestolnico Tripolis.

Pozivi Nata po večjem prispevku članic
Nato se sicer spopada s težavami v vzdržljivosti v operaciji, saj jih od 28 članic zavezništva v letalskih napadih sodeluje le osem.

V sredo je zato generalni sekretar Anders Fogh Rasmussen pozval tiste, ki sodelujejo pri zračnih napadih, da povečajo svoje prispevke, tiste, ki v napadih ne sodelujejo, pa je pozval, naj pomagajo drugače, na primer z orožjem ali z denarjem za gorivo.

Slovenska obrambna ministrica Ljubica Jelušič je na poziv Ramussena dejala, da Slovenija z vojaškimi silami v operacija ne bo sodelovala, bo pa še naprej pomagala pri humanitarnih dejavnostih. Pojasnila je, da je Slovenija že prispevala 50.000 evrov v humanitarne namene za pomoč beguncem iz Libije in da je poslala večjo pošiljko zdravil v Bengazi.

Sto tisoče evrov za en letalski napad
Ena ura poleta z vojaškim letalom, ki sodeluje v operaciji, stane več kot 10.000 evrov, z bombami pa je ta strošek veliko višji. Samo za poln rezervoar britanskega lovca tornado je po ocenah BBC-ja treba odšteti več kot 30.000 evrov, medtem ko stane ena konvencionalna letalska raketa ali en vodeni izstrelek nekaj sto tisoč evrov.

Rasmussen je po srečanju obrambnih ministrov Nata v sredo dejal, je čas za začetek načrtovanja delovanja v Libiji, potem ko bo Gadafi odšel, saj je po njegovih besedah njegov režim v zadnjih izdihljajih. Gadafi je ta teden na posnetku na televiziji zatrdil, da se ne bo vdal.