Medtem ko je parlament razpravljal in potrjeval nove proračunske reze in višje davke, je pred poslopjem spet protestirala množica nezadovoljnih državljanov in državljank. Foto: EPA
Medtem ko je parlament razpravljal in potrjeval nove proračunske reze in višje davke, je pred poslopjem spet protestirala množica nezadovoljnih državljanov in državljank. Foto: EPA
false
Cipras je v parlamentu dejal, da bodo morda ti ukrepi zadnji takšni ukrepi, ki jih bo morala Grčija sprejeti. Foto: Reuters

Grški parlament je odločitev sprejel dva dni pred torkovim vrhom finančnih ministrov evrskega območja, na katerem naj bi Grčiji odobrili nova posojila. Za osovražene ukrepe v obliki rezov in višjih davkov je v 300-članskem parlamentu glasovalo 153 poslancev in poslank, proti pa jih je bilo 145, poroča BBC.

Parlament je tako med drugim sprejel povišanje davka na dodano vrednost za eno odstotno točko, na 24 odstotkov, pa tudi davkov na goriva, tobak, uporabo medmrežja, kavo, pivo, sprejeli pa so tudi spremembe nepriljubljenega nepremičninskega davka, poroča Reuters. Višje stopnje davkov sicer ne bodo začele veljati takoj. Od leta 2018 bo višji tudi davek na hotelirstvo. Država namerava zbrati s temi povišanje 1,8 milijarde evrov do leta 2018. Ta mesec je Grčija sicer že sprejela pokojninsko in davčno reformo.

Po novem bo v Grčiji veljal tudi poseben mehanizem, ki bo samodejno sprožil nove proračunske reze, če država ne bo dosegla fiskalnih ciljev, zadanih v dogovoru za t. i. finančno pomoč oziroma nova posojila. Ali se bo mehanizem uveljavil, bo odvisno od podatkov Eurostata.

Z novimi ukrepi si želi Grčija zagotoviti nova posojila, s katerim bi odplačali 3,5-milijardnega. Rok za plačilo je čez dva meseca. Grčija se je sicer julija lani z mednarodnimi posojilodajalci dogovorila za nova, 86 milijard evrov vredna posojila.
Cipras: Morda zadnji takšni ukrepi
"Grki so že plačali veliko, a tokrat je verjetno prvič očitna možnost, da bo to žrtvovanje tudi zadnje," je med razpravo v parlamentu dejal premier Aleksis Cipras. Spomnimo, vladajoča stranka Siriza je na na oblast januarja leta 2015 prišla ravno z obljubami o koncu ravno takšnih ukrepov, kot jih je koalicija sprejela v nedeljo.

V nedeljo je parlament sprejel tudi vzpostavitev t. i. privatizacijskega sklada, ki bo še letos postal operativen za 99 let. Polovica njegovih sredstev bo namenjena odplačevanju javnega dolga, druga polovica pa za spodbujanje vlaganj, poroča Reuters. Sklad so zahtevali finančni ministri članic evrskega območja.

Premier miri s socialnim skladom
Pred parlamentom se je zbrala množica 10.000 jeznih protestnikov, ki nasprotujejo tovrstnim ukrepom. Medtem v protest proti reformam še vedno traja stavka v javnem prevozu. Cipras je, da bi pomiril nasprotnike, napovedal, da bodo vsakič, ko bodo presegli zadane cilje glede proračunskega presežka, dodatna sredstva šla v socialni solidarnostni sklad. Letos naj bi se v tem skladu po napovedih premierja nabralo okoli 700 milijonov evrov.

Zaradi nestrinjanja z določenimi sprejetimi predlogi je odstopila poslanka Sirize Vassiliki Katrivanu, ki je kot edina koalicijska poslanka glasovala proti. Kot je pozneje sporočila, "sprejemajo ukrepe in politike, ki so v nasprotju bistvu naših vrednot".