Novi zakon, ki so ga s 153 glasovi za in 140 proti sprejeli po dvodnevni precej burni razpravi, uvaja posebno mobilnostno shemo, po kateri bodo več tisoč javnih uslužbencev letos odpustili ali prerazporedili. Na udaru bodo predvsem učitelji in zaposleni v javni upravi, Grki pa so prepričani, da bo do konca prihodnjega leta službo izgubilo najmanj 11.000 ljudi.

Takoj naj bi odpustili približno 4.000 ljudi, na čakanje pa naj bi jih do konca leta napotili približno 25.000. Uslužbenci naj bi imeli na voljo osem mesecev, ko bodo prejemali 75 odstotkov plače, da si poiščejo premestitev, če pa jim prerazporeditev ne bo uspela, jih bodo odpustili. Večina Grkov je prepričanih, da bo enkrat, ko bodo na čakanju, izguba službe neizogibna. Brezposelnost se je v Grčiji povzpela že na 27 odstotkov.

Sprejetje zakona o krčenju javne uprave, ki ima 107 členov, je bil pogoj za prejem naslednjega obroka posojila Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada v vrednosti 6,8 milijarde evrov. Do konca julija naj bi država dobila 2,5 milijona evrov.

"Grčija nima druge izbire, kot daše naprej izvaja boleče ukrepe"
Grški konservativni premier Antonis Samaras je po sprejetju zakona povedal, da Grčija nima druge izbire, kot da nadaljuje uvajanje tovrstnih bolečih ukrepov, saj je njen javni dolg še vedno občutno previsok. Vodilni grški sindikat je zakon označil za nagrobni kamen grškim delavcem, v opoziciji pa so vlado obtožili, da jo sestavljajo izdajalci in sodelavci mednarodnih posojilodajalcev.

Nova odpuščanja so že tako obubožane Grke dvignila na noge, pred parlamentom v Atenah se je tako zbralo najmanj 5.000 ljudi, ki so tri dni protestirali proti novemu zakonu, a njihovi vzkliki niso ganili poslancev. Ko so poslanci zakon potrdili, so se protestniki razočarani odpravili domov.

Schäuble za pomoč le v primeru presežka
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki se je mudil na obisku v Atenah, je dejal, da bi Grčija lahko prejela novo finančno pomoč, a le v primeru, če zabeleži proračunski presežek. Pri tem je izključil možnost, da bi upniki Grčiji ponovno odpisali del dolga.

"Morda bo prišlo do pogajanj o novi finančni pomoči proti koncu prihodnjega leta, če Grčija doseže proračunski presežek," je dejal Schäuble. Nemški finančni minister se je sestal z grškim premierom Antonisom Samarasom in in s finančnim ministrom Janisom Sturnarasom. Med drugim so se dogovorili o vzpostavitvi razvojnega sklada za pomoč grški podjetjem.

Schäuble je pohvalil Grčijo za njen napredek pri gospodarskih reformah, dan potem, ko je grški parlament potrdil nov varčevalni paket, ki med drugim dopušča odpustitev 15.000 javnih uslužbencev do konca leta 2014.

"Zelo sem zadovoljen s tem, kar je Grčiji že uspelo pri prestrukturiranju in moderniziranju gospodarstva," je dejal Schäuble in dodal, da je Nemčija pripravljena investirati v razvojni sklad, ki bi zagotovil likvidnost grškim podjetjem. Nemška vlada bi za ta sklad, ki bi malim in srednje velikim grškim podjetjem ponujal ugodne kredite, namenila 100 milijonov evrov, skupno pa bi premogel 500 milijonov evrov.

Varnost med Schäublovim obiskom v Grčiji so poostrili, saj je minister med Grki zelo osovražen, ker je pozival k bolečim reformam, ki jih je zadolžena država morala izvesti v zameno za finančno pomoč.