Zadovoljstvo nad njegovo izvolitvijo že v prvem krogu predsedniških volitev ni navdušilo le njegovih privržencev, temveč zagotovo tudi nekatere svetovne politike, ki si želijo "spravljivejšo" politiko z Iranom.

V prvi vrsti so to zagotovo ZDA, ki jim ni uspelo streti neomajnosti predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, ne glede iranskega jedrskega vprašanja ne glede povezav s sirskim predsednikom Bašarjem Al Asadom.

Za politični pluralizem
Čeprav je dal v predvolilni kampanji Rohani vedeti, da se jedrskemu programu ne namerava odpovedati, ni izključil pogajanj z največjim iranskim sovražnikom – ZDA. To naj bi storil zato, da bi državo potegnil iz mednarodne izolacije.

Spomnimo. ZDA so pred dnevi uvedle že deveti krog sankcij proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Nove sankcije merijo na iransko valuto rial in na avtomobilsko industrijo. Ameriško finančno ministrstvo pa je uvedlo tudi sankcije proti mreži navideznih družb.

Hasan Rohani je volivcem med drugim obljubil okrepitev gospodarstva in izrazil svojo naklonjenost političnemu pluralizmu, kar bi Iran dosegel "z listino državljanskih pravic".
Obljuba je bila še kako všeč njegovim volivcem - mestnemu srednjemu sloju in mladim, ki so se po razglasitvi zmage Ahmadinedžada leta 2009 malodane znašli na robu državljanske vojne.

Tudi sicer so mnogi Iranci odhajajočemu predsedniku očitali militantno retoriko, ki je državo pripeljala na rob vojne – ne pozabimo, te si ob podpori ZDA še kako želi Izrael.

Prisega 3. avgusta
Zmago na petkovih volitvah je 65-letni doktor prava in oče štirih otrok označil kot "zmago zmernosti nad ekstremizmom". Ajatola Ali Hamenej bo potrdil njegov mandat 3. avgusta, ko bo Rohani kot novi predsednik Irana tudi prisegel pred parlamentom.
Kljub temu pa mednarodni opazovalci poudarjajo, da njegova zmaga ne bo prinesla popolne spremembe iranske politike, saj so strateška vprašanja (jedrski program, zunanja politika) v pristojnosti vrhovnega vodje Alija Hameneja.

Na bojni nogi
Hasan Rohani, ki je bil 20 let član parlamenta, od tega osem let njegov podpredsednik, je Ahmadinedžadu očital, da "ne obvlada umetnosti diplomacije".

Slednjo je Rohani zagotovo izpilil, ko mu je ajatola zaupal mesto glavnega jedrskega pogajalca iz leta 2003 - med drugim tekoče govori angleško, nemško, francosko, rusko in arabsko. Čez dve leti je moral mesto pogajalca zapustiti, saj so se med njim in Ahmadinedžadom pojavila nesoglasja.