Odločitev sodišča pomeni šele drugi primer tožbe za genocid pred omenjenim sodiščem. Srbijo je pred tem genocida pred ICJ-jem obtoževal že BiH, o čemer je sodišče odločalo lani, ko je Srbijo oprostilo vpletenosti. Na odločitev Beograda ni bilo treba čakati dolgo: srbski zunanji minister Vuk Jeremić je že napovedal, da bo Srbija tožila Hrvaško na Meddržavnem sodišču v Haagu zaradi etničnega čiščenja in vojnih zločinov med operacijo Nevihta.

Hrvaška ni na primeren način odgovorila na roko sprave, ki ji jo je Srbija večkrat ponudila z željo, da pustimo preteklost za sabo in se obrnemo proti skupni evropski prihodnosti. Hrvaška bo zdaj tožena, da bi končno ugotovili resnico," je dejal Jeremić.

Jeremić je poudaril, da se Hrvaška ni želela soočiti z dejstvom, da je bilo z njenega ozemlja etnično očiščenih 250.000 Srbov. "Naredili bomo vse, da bo naš primer primerno predstavljen na sodišču. Spoznali bomo vse dogodke v 20. stoletju, tiste med drugo svetovno vojno obstojem Neodvisne države Hrvaške. Obrnili se bomo v zgodovino, da bi ugotovili resnico zavoljo skupne prihodnosti." Ob tem je poudaril, da si Srbija želi dobrih odnosov s svojimi sosedami, da pa je treba priti do resnice o zločinih med operacijo Nevihta.

Hrvati veseli odločitve sodišča
17-člansko sodišče je odločitev, da je pristojno za sojenje v tožbi Hrvaške proti Srbiji, sprejelo z desetimi glasovi za in sedmimi proti, je sporočila predsednica sodišča Rosalyn Higgins, ki je dve uri brala obrazložitev odločitve sodišča.

"Odločitev sodišča je velik hrvaški pravni uspeh, sicer pa je zgolj prvi krog," je dejal glavni zastopnik Hrvaške v omenjenem primeru, pravosodni minister Ivan Šimonović. "Na tej stopnji postopka smo dobili vse, kar smo lahko, zdaj pa ostaja odločanje o vsebini." Šimonović se s to tožbo ukvarja več kot osem let. Zadovoljstvo z odločitvijo sodišča so izrazili tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić, premier Ivo Sanader in predsednik sabora Luka Bebić.

Beograd: končna odločitev bo v naš prid
Še pred napovedjo Jeremića o tožbi proti Hrvaški je srbska pravosodna ministrica Snežana Malović v odzivu dejala, da bodo v postopku sprejeti srbski argumenti in da bo končna odločitev v prid Srbije. Ob tem je napovedala, da bo Srbija razmislila o poravnavi ali protitožbi. Politike obeh držav je pozvala k spravi, pri čemer je poudarila, da je to eden glavnih pogojev za vstop držav na območju v evropske integracije.

Sojenje čez dve leti
Če vpleteni strani ne bosta dosegli dogovora o zunajsodni poravnavi, bo pred ICJ-jem sledila razprava o vsebini tožbe. V tem primeru bo imela Srbija na voljo leto dni za pripravo obrambe oz. morebitne tožbe proti Hrvaški za genocid nad Srbi, za katero naj bi se v Beogradu že pripravljali. Kot poroča Tanjug, naj se sojenje ne bi začelo prej kot čez dve leti.

Dolga leta vprašanje, ali je ICJ pristojen za primer
Hrvaška je julija 1999 sprožila postopek proti takratni ZR Jugoslaviji, ker naj bi ta na Hrvaškem v letih od 1991 do 1995 kršila konvencijo iz leta 1948 o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Hrvaška je ZRJ obtoževala oblike genocida, zaradi katere je bilo veliko hrvaških državljanov razseljenih, ubitih, mučenih ali nelegalno zadržanih, bilo pa je tudo veliko uničene lastnine.

Srbija je med preliminarno razpravo konec letošnjega maja trdila, da ICJ ni pristojen za tožbo Hrvaške, saj v času njene vložitve (julija 1999) tedanja ZR Jugoslavija ni bila članica Združenih narodov niti podpisnica Konvencije o genocidu in statutu sodišča, kar je potrebno za pristojnost sodišča. Pri tem se je Beograd skliceval na odločitev, s katero se je ICJ leta 2004 razglasil za nepristojnega v tožbi ZR Jugoslavje proti 10 državam članicam Nata zaradi nelegalne uporabe sile in bombardiranja leta 1999. Sodišče je takrat ugotovilo, da je ZR Jugoslavija članica ZN-a postala 1. novembra 2000, Konvencijo o genocidu pa je podpisala leto pozneje.

Hrvaška je od sodišča zahtevala, da zavrne preliminarne pritožbe Srbije, in spomnila, da se je ICJ spoznal za pristojnega v tožbi iz leta 1993, v kateri je takratno ZR Jugoslavijo genocida obtoževal BiH. ICJ je februarja lani v razsodbi Beograd oprostil neposredne odgovornosti ali sokrivde za genocid med vojno v BiH-u.

K. T.