Potem ko je Irska ta teden začela pogajanja z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) o 85 milijard evrov vrednem posojilu, je premier Brian Cowen v sredo predstavil štiriletni program varčevalnih ukrepov. Ukrepi, ki so najostrejši v zgodovini države, vključujejo dvig davkov in ukinitev več tisoč delovnih mest v javni upravi, zmanjšali pa naj bi proračunski primanjkljaj, pripomogli k 15 milijardam evrov prihrankov in izpolnili pogoje za finančno pomoč iz tujine.

Sindikati proti ukrepom za običajne državljane
Proti ukrepom so se tako na ulicah Dublina pod vodstvom irskih sindikatov zbrali številni Irci. Predstavniki sindikatov, ki združujejo tretjino irske dvomilijonske delovne sile, so povedali, da protestniki pozivajo k temu, da naj varčevalni ukrepi zadevajo predvsem bogatejše sloje in banke, ne pa običajnih državljanov, ki se že tako težko spopadajo z nižanjem plač ter višanjem stroškov.

Napovedani protesti naj bi bili po zagotovilih organizatorjev mirni, a so se varuhi miru kljub temu dobro pripravili in tako protestnike spremljajo številni policisti ter policijski helikopter, v pripravljenosti pa so tudi posebne enote.

Kakšna bo obrestna mera za posojilo?
Proteste pa spremljajo tudi ugibanja irskih medijev o višini obresti za posojilo. Mediji so tako prepričani, da bosta Evropska unija in IMF za sveženj finančne pomoči zaračunala obresti do 6,7 odstotka, irska vlada pa vztraja, da bodo obresti precej nižje od 6,7 odstotka. Grčija, ki je za pomoč 110 milijonov evrov zaprosila maja letos, bo plačala obresti 5,2 odstotka.

Irska je za pomoč Evropske unije in IMF-a po več tednih negotovosti in prigovarjanj zaprosila v nedeljo in tako po Grčiji postala druga članica evroobmočja, ki je zaprosila za finančno pomoč. Številni strokovnjaki se bojijo, da bi se lahko kriza razširila tudi na druge krhke članice v evroskupini, kjer sta ogroženi predvsem Portugalska in Španija, kot naslednja v vrsti pa se že omenja Belgija.