Namerava pa ostati na položaju do oblikovanja nove vlade po volitvah. Kot je 70-letni Barak pojasnil na novinarski konferenci, se je več tednov ukvarjal z mislijo o umiku s političnega prizorišča, na koncu pa se je odločil, da želi preživeti več časa z družino.

Barakova odločitev je presenetljiva, saj je njegova stranka Haacmaut (Neodvisnost) začela pridobivati podporo po nedavni izraelski vojaški ofenzivi na območju Gaze, ki se je končala pred petimi dnevi. Barak je sicer januarja 2011 zapustil laburistično stranko, da je lahko obdržal ministrski položaj, skupaj s še štirimi odpadniškimi poslanci pa je nato oblikoval Haacmaut.

Barak in izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki sta večino preteklih štirih let tesno sodelovala, naj bi se začela razhajati glede tega, ali se obrniti na ZDA pri morebitnem napadu na iranske jedrske naprave.

Za zamenjavo tudi nekdanji privrženci
Barak, nekdaj odločen zagovornik napada na iranski jedrski program, naj bi se v zadnjem času izrekal proti tovrstni operaciji, ki ji trenutno nasprotujejo tako ZDA kot tudi načelnik generalštaba izraelske vojske Beni Ganc in vodja Mosada Tamir Pardo.

Netanjahu pa naj bi na drugi strani ob podpori zunanjega ministra Avigdorja Libermana, ki je na čelu ultranacionalistične stranke Izrael Bejtenu (Izrael naš dom), ves čas agitiral za napad na Iran. Libermanova stranka bo na volitvah nastopila na skupni listi z Netanjahujevim Likudom.

Za zamenjavo Baraka na čelu obrambnega ministrstva naj bi se zavzemali tudi njegovi nekdanji privrženci, ki so se zatekli k Likudu. Za to naj bi se prav tako zavzemal lobi judovskih naseljencev, pa tudi tabor skrajne desnice, saj naj bi Barak zaviral širitev judovskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu.

Obeta se zmaga koalicije
Njegov odhod iz politike bi tako ob morebitni zmagi sedanje koalicije na volitvah, kar napovedujejo ankete, lahko okrepil politiko trde linije tako do palestinskega predsednika Mahmuda Abasa kot do Irana.

A Barak se kljub temu ni želel povsem izreči o tem, ali bi sprejel položaj v prihodnji vladi, če bi ga nanj imenoval prihodnji premier, ki bo glede na ankete najverjetneje tudi po volitvah Netanjahu. Predsednik vlade lahko v Izraelu na čelo enega izmed ministrstev imenuje človeka, ki ni bil izvoljen v parlament.