Naslednji dan, torej 1. maja, bo prestol zasedel Akihitov najstarejši sin, 57-letni princ Naruhito, je sporočil japonski premier Šinzo Abe, ki je ob tem izrazil "globoko ganjenost" ob odločitvi o datumu umika, ki jo je sprejel poseben cesarski svet. Zagotovil je tudi, da bo vlada storila vse, da bo ljudstvo lahko proslavilo dogodek.

83-letni Akihito je avgusta lani v enem redkih videonagovorov zaradi starosti in vse hujših zdravstvenih težav izrazil željo po upokojitvi. Ker mu je zakonodaja prepovedovala umik s prestola, je parlament junija letos sprejel poseben zakon, ki pa je namenjen zgolj Akihitu, ne pa tudi njegovim naslednikom. V zakonu ni bil določen točen datum abdikacije, zapisali so le, da mora cesar sestopiti s prestola v treh letih po sprejetju zakona.

Akihito bo s tem postal prvi japonski cesar po letu 1817, ki bo abdiciral. Zadnji se je za to potezo takrat odločil cesar Kokaku.

Akihito, 125. japonski cesar, je prestol zasedel januarja leta 1989 po smrti očeta Hirohita.

Malo kandidatov za prestol
Japonska cesarska družina se sicer lahko pohvali z najdaljšo dedno linijo, ki sega več kot 2.600 let v preteklost. Toda njeno članstvo se vse bolj oži, med drugim tudi zato, ker ženske s poroko z navadnim državljanom izgubijo status člana cesarske družine. Ko se bo princesa Mako, cesarjeva najstarejša vnukinja, poročila s sošolcem z univerze, s katerim je zaročena, bo cesarska družina štela le 18 članov. Poleg tega ženske ne morejo naslediti cesarskega prestola.

Princesa Mako se bo z zaročencem Keijem Komuro poročila 4. novembra prihodnje leto.

Japonski cesar nima politične moči, ampak le ceremonialno, kot je na primer sprejemanje tujih državnikov. Vodi tudi verske obrede.