Pogreba so se poleg članov Jelcinove družine, ruskega predsednika Vladimirja Putina in zadnjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova udeležili tudi številni tuji državniki, med njimi nekdanja predsednika ZDA George Bush in Bill Clinton, nekdanji britanski premier John Major, ukrajinski premier Viktor Janukovič, nekdanji poljski predsednik Lech Walensa ter nemški in avstrijski predsednik Horst Köhler in Heinz Fischer. Slovenijo je na pogrebu zastopal minister za kulturo Vasko Simoniti.

V Rusiji dan žalovanja
Glavna pogrebna slovesnost se je začela dopoldne, vodili pa so jo trije duhovniki. Ruski predsednik Vladimir Putin je današnji dan razglasil za dan žalovanja. Zastave po Rusiji visijo na pol droga, televizijske postaje pa ne bodo predvajale zabavnega programa.

Po besedah enega izmed pravoslavnih škofov, ki je vodil obred, je usoda Jelcina zrcalila dramatično zgodovino 20. stoletja. "Želja ljudi, da bi živeli v svobodi, je bila zelo močna. Boris Nikolajevič je to čutil in pomagal izvesti. Kot močna osebnost je prevzel odgovornost za državo v težkih in nevarnih časih za radikalne spremembe," je dodal.

Pogreb Borisa Jelcina je prvi pogreb kakšnega ruskega državnika, ki ga je odobrila Ruska pravoslavna cerkev po pogrebu carja Aleksandra III. leta 1894.

Jelcin pokopan na Novodevičju
Boris Jelcin ni pokopan ob predhodnih kremeljskih voditeljih na Rdečem trgu, ampak na moskovskem pokopališču Novodevičje poleg znamenitih Rusov, kot so dramatik Anton Čehov, sovjetski voditelj NIkita Hruščev in nekdanja sovjetska prva dama Raisa Gorbačov.

Rusijo popeljal v demokracijo
Od Jelcina se je v katedrali Kristusa Odrešenika v Moskvi lahko poslovila tudi javnost. Prvi predsednik Rusije je v osrednji klinični bolnišnici v Moskvi umrl zaradi odpovedi srca, star 76 let. Jelcin, ki je Rusijo vodil med letoma 1991 in 1999, je imel težave z zdravjem še med svojim mandatom, preden je 31. decembra 1999 v dramatičnem nagovoru ljudstva svoj položaj prepustil nasledniku, predsedniku Vladimirju Putinu.

Številni se Jelcina spominjajo zaradi demokracije, ki jo je pomagal uveljaviti v Rusiji po propadu komunistične Sovjetske zveze, drugi pa mu očitajo, da ni znal izpeljati zastavljenih reform in da je odgovoren za revščino ter slabo življenjsko raven številnih Rusov ter vojno v Čečeniji.