Na Hrvaškem so počastili dan zmage in domovinske hvaležnosti ter hkrati dan hrvaških veteranov v spomin na operacijo Nevihta leta 1995, ko so hrvaške sile osvobodile petino hrvaškega ozemlja, ki je bilo predtem pod srbskim nadzorom.

Josipović je na slovesnosti v Kninu poudaril, da je Hrvaška v vojni zmagala, da pa so pred njo "še vedno bitke, v katerih mora zmagati v času miru".

"Zmagati v času miru pomeni podati roko sodržavljanom srbske narodnosti ter priznati tudi njihove žrtve in se jim pokloniti," je dodal in med izzivi, ki še čakajo Hrvaško, omenil recesijo in gospodarsko krizo, kar pa lahko Hrvaška po njegovem prepričanju premaga.

Hrvaški premier Zoran Milanović je med drugim dejal, da bi morali biti Hrvati enotni pri doseganju skupnih ciljev.

Dejal je, da današnji praznik na Hrvaškem zaznamujejo tudi zato, da bi v ljudeh obudil tisto, kar je v njih najboljše. Ob tem je priznal, da Hrvaška po operaciji Nevihta ni bila vedno kos vsem nalogam.

Prva udeležba srbskega predstavnika
V Knin je kljub nasprotovanju dela javnosti prišel tudi predsednik Srbskega demokratskega foruma Veljko Džakula, ki je prvi visoki predstavnik srbske manjšine na Hrvaškem, ki se je udeležil slovesnosti ob obletnici Nevihte.

Po njegovih besedah bi se morali vsi opravičiti za storjene zločine, ob tem pa je pojasnil, da mu ni nihče grozil, ko je prišel v Knin.

S prihodom Džakule ni bil najbolj zadovoljen vodja opozicijskega HDZ-ja Tomislav Karamarko.

"Če je njegov prihod priznanje, da je bila Hrvaška pod velikosrbsko agresijo in se je je ubranila, potem ga pozdravljam," je dejal ter ob tem dodal, da je Džakuli hrvaška policija roke vklenila v lisice kot enemu izmed organizatorjev upora in utemeljiteljev paradržavne tvorbe.

V operaciji Nevihta je v prvih dneh avgusta pred 17 leti okoli 200.000 hrvaških vojakov osvobodilo petino ozemlja. 5. avgusta so hrvaške sile vkorakale v Knin, ki je predtem predstavljal središče srbskega upora proti novonastali hrvaški državi.

Veličastno zmago hrvaških sil so zasenčili vojni zločini nad srbskim prebivalstvom, z domov je bilo pregnanih 200.000 Srbov, zaradi česar sta bila na haaškem sodišču na visoke zaporne kazni obsojena hrvaška generala Ante Gotovina in Mladen Mrkač. Sodbi sicer še nista pravnomočni.