na Afrika očita pristranskost do afriških držav.

Več južnoafriških medijev je poročalo, da so pridobili kopije dokumenta "Instrument izstopa", ki ga je podpisal južnoafriški zunanji minister, poroča BBC. "Republika Južna Afrika je ugotovila, da so njene zaveze glede mirnega razreševanja konfliktov včasih nezdružljive z interpretacijo Mednarodnega kazenskega sodišča," po poročanju medijev piše v dokumentu.

Glede tega, ali lahko Južna Afrika sploh izstopi iz ICC-ja brez parlamentarne odobritve, sicer obstajajo različna pravna mnenja.

Namen Južne Afrike, izstopiti iz ICC-ja, je že kritizirala organizacija za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch (HRW). Po mnenju HRW-ja gre za zanemarjanje pravice Južne Afrike. Ta vlak se mora upočasniti, je dejala Dewa Mavhinga iz HRW-ja, Južna Afrika pa mora obnoviti svojo "težko priborjeno dediščino zastopanja žrtev množičnih grozodejstev".

Postopek za izstop se začenja teden dni po tem, ko je južnoafriški predsednik Jacob Zuma obiskal Kenijo, ki je prav tako zelo kritična do ICC-ja. Spomnimo, tožilec sodišča je kenijskega predsednika Uhuruja Kenyatto obtožil zločinov proti človečnosti, kar je Kenyatta zanikal, proces pa je nato propadel zaradi pomanjkanja dokazov.

Najprej Burundi nato Južna Afrika
Južna Afrika je sicer že lani zagrozila, da bo morda izstopila iz ICC-ja. Pred dvema tednoma pa je Burundi kot prva država izrazil svoj namen izstopiti iz ICC-ja. Sodišče je potezo označilo za "nazadovanje v boju proti nekaznovanosti".

Burundijski predsednik je ta teden podpisal odločitev parlamenta o izstopu države iz ICC-ja. Za to so se odločili, potem ko je ZN sprožil preiskavo o kršitvah človekovih pravic v Burundiju. Glavna tožilka sodišča Fatou Bensouda je aprila sporočila, da izvaja predhodno preiskavo razmer v Burundiju, ki je prvi korak pred celovito preiskavo in možnim pregonom, in preiskuje obtožbe o umorih, mučenjih, posilstvih in izginotjih.

Afriška unija (AU) je sicer pozvala svoje članice, naj ne sodelujejo z ICC-jem, saj naj bi bilo sodišče pristransko do Afrike. Lani je Južna Afrika zavrnila aretacijo sudanskega predsednika Omarja Al Baširja, ki ga ICC išče zaradi obtožb genocida in vojnih zločinov, ko je bil v Johannesburgu na vrhu AU-ja. Bašir obtožbe zavrača.

ICC, h kateremu je pristopilo 123 držav, je začel delovati leta 2002, v 14-letnem delovanju pa so (bili) vsi obtoženci Afričani, poroča BBC. Gre sicer za prvi sodni organ s trajno pristojnostjo za pregon genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov.