Kitajski mediji so v preteklih dnevih (usklajeno) poročali o prednostih prostovoljnega darovanja organov in navajali namestnika ministra za zdravje Hvanga Džjefuja, da je vlada sklenila, da ne bo več presajala darovanih organov na smrt obsojenih zapornikov poroča New York Times. Pri tem Huang ni navedel etičnih razlogov za tako odločitev, temveč zdravstvene, češ da je stopnja bakterijskih okužb v organih, vzetih iz usmrčenih zapornikov, pogosto visoka, kar naj bi pojasnilo, zakaj je dolgoročna stopnja preživetja prejemnikov presajenih organov nižja kot v drugih državah.

Bo dovolj politične volje?
Predstavnik organizacije Human Rights Watch v Hongkongu Nicholas Bequelin je pozdravil odločitev, za katero si prizadevajo že od leta 1994, a opozoril, da se bodo 65-letni Hvang, tako kot večji del kitajskega političnega vodstva, letos upokojil. To pomeni, da bo morala nova generacija politikov in uradnikov na ministrstvu za zdravje najti odgovor na vprašanje, kako prostovoljno dobiti dovolj darovanih organov, da bi nadomestili veliko odvisnost od organov zapornikov. "Ni mi jasno, ali bo imela vlada politično voljo, da izpolni to obljubo," pravi Bequelin.

Slab odziv na pozive o darovanju
Kitajska se je dolga leta upirala sprejetju nacionalne zakonodaje o darovanju organov in celo o tem, kdaj je nekdo klinično mrtev, predvsem zaradi strahu, da bi v revnejših predelih Kitajske ali predelih s posebej visoko stopnjo koruptivnosti med uradniki zdravniki paciente lahko prezgodaj razglašali za klinično mrtve, da bi dobili njihove organe. Oblasti so leta 2007 sicer izdale smernice za prostovoljno darovanje organov, a brez večjega uspeha, saj na Kitajskem navadno pokojnike pokopljejo ali kremirajo z vsemi organi.

Uradni časopis kitajske komunistične partije je poročal, da je na Kitajskem na vsak darovan organ v povprečju 150 ljudi, ki potrebujejo presaditev. V kolikšnem delu razliko nadomestijo z organi usmrčenih zapornikov, niso poročal.

Večina med čakanjem umre
Na Kitajskem je okoli 300.000 ljudi, ki nujno potrebujejo presaditev jeter, a je bilo v prvih 11 tednih letošnjega leta izvedenih le 546 transplantacij jeter ali drugih vitalnih organov. Večina kandidatov za presaditev med čakanjem umre.

Kitajska je po nekaterih podatkih lani usmrtila okoli 4.000 zapornikov, kar je še vedno več kot preostali svet skupaj, a za polovico manj kot leta 2007, ko je vrhovno kitajsko sodišče spet dobilo pooblastilo, da ima dokončno besedo pri usmrtitvah, ki jih odredijo sodišča na nižjih stopnjah.

Odvzem organov, ko se ustavi srce
Skupine za človekove pravice so že dolgo kritične do postopkov presaditve organov na Kitajskem, ker spodbujajo zapore k usmrtitvam zapornikov in prodaji njihovih organov. Peking si je kritike prislužil tudi, ker ne sledi priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), da organe odvzamejo le klinično mrtvim ljudem. Kitajska namreč dovoljuje tudi jemanje organov ljudem, katerih srce se je ustavilo.

Dodaten pomislek za jemanje organov zapornikov je, ali zaporniki oziroma njihovi svojci dajo privoljenje za uporabo organov brez neprimernega pritiska predstavnikov zapora. Družine usmrčenih zapornikov se pogosto pritožujejo, da nihče ni dal privoljenja, po usmrtitvi pa so dobili trupla, na katerih so bili vidni sledovi odvzema organov. Predstavniki oblasti pogosto trdijo, da je bila na takšnih zaporniki izvedena obdukcija, poroča New York Times.