Predsednica se je odzvala na pravnomočno sodbo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je v sredo potrdilo sodbo šesterici nekdanjih visokih predstavnikov samooklicane medvojne hrvaške tvorbe Herceg-Bosne, in sicer za vojne zločine in zločine proti človečnosti nad Bošnjaki.

Prizivni senat haaškega sodišča je potrdil tudi prvi del sodbe, ki se nanaša na vlogo takratnega hrvaškega vodstva. Sodišče je namreč razsodilo, da je obstajal skupni zločinski načrt s ciljem etničnega čiščenja Bošnjakov na območju Herceg-Bosne.

Dejala je, da Hrvaška v Bosni in Hercegovini ni bila agresor, temveč da je storila največ za obstoj celotnega BiH-a. Dodala je, da se je hrvaški narod v BiH-u prvi uprl velikosrbski agresiji. "Hrvaško ter Bosno in Hercegovino sta napadla Miloševićeva Srbija in t. i. JLA, Hrvaška ni napadla nikogar," je novinarjem dejala hrvaška predsednica.

Ob tem je poudarila, da morajo imeti Hrvati dovolj moči, da priznajo, da so nekateri rojaki storili vojne zločine, za katere morajo odgovarjati, dodala pa je, da v Haagu niso kaznovali tistih, ki so storili zločine nad Hrvati.

Napoved obiska BiH-a
Predsednica Grabar-Kitarović je vodstvo v BiH-u pozvala, naj storijo vse, da se ne bo zgodila zloraba sredine sodbe, ki "naj bo konec enega in začetek drugega obdobja". Napovedala je, da bo kmalu obiskala sosednjo državo, tamkajšnje Hrvate pa je pozvala, naj ostanejo mirni in dostojanstveni ter "naj se ne bojijo, ker je Hrvaška z njimi".

Izrazila je sožalje družini generala Slobodana Praljaka, ki je po potrditvi pravnomočne zaporne kazni na haaškem sodišču v sredo zaužil strup in umrl. Kot je ocenila, je "rajši umrl, kot da bi živel kot obsojenec za zločine, za katere je trdno verjel, da jih ni storil". "Njegova poteza je zarezala v srce hrvaškega naroda. Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je pustila breme večnega dvoma, ali je uresničilo svojo nalogo," je dejala.

"Za resnico z vsemi pravnimi in političnimi sredstvi"
Grabar-Kitarović: Kaj pa Milošević?
Po njenih besedah haaško sodišče ni izpolnilo svoje zgodovinske vloge, ker "ni prepoznalo ali je zavedno zanemarjalo vlogo režima Slobodana Miloševića, ki je bil izhodišče za vse grozote vojne". Dejala je še, da je sodišče pri iskanju ravnovesja odgovornosti sprejelo politične ocene namesto pravosodnih odločitev.

"Nihče drug, niti haaško sodišče ne bo pisalo naše zgodovine. Borili se bomo z vsemi pravnimi in političnimi sredstvi za resnico in pravičnost. O tem bom naslednji teden govorila na sedežu ZN-a, ki je ustanovilo haaško sodišče," je še dejala.

Tudi hrvaški premier Andrej Plenković je ponovil, da je sredina sodba nepravična do hrvaškega naroda v BiH-u in državnega vrha Hrvaške v 90. letih. Napovedal je, da bo Hrvaška v okviru pravnih možnosti poskusila zanikati dele haaške sodbe, ki se nanašajo na vpletenost nekdanjega hrvaškega državnega vrha v skupni zločinski načrt v BiH-u.

Jandroković: Sodba je nepravična in nesprejemljiva
Predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković pa je dejal, da so se vse poslanske skupine strinjale v oceni, da sredina odločitev prizivnega senata haaškega sodišča ne upošteva zgodovinske resnice, dejstev in dokazov. Po njegovih besedah je pravnomočna sodba šesterici Hrvatov iz BiH-a nepravična in nesprejemljiva, samomor Praljaka pa naj bi na simboličen način pokazal na nepravičnost sodbe.

Jandroković je poslance in poslanke pozval k minuti molka za vse žrtve vojnih spopadov v BiH-u in na Hrvaškem, v sejni sobi pa takrat ni bilo poslancev Socialdemokratske stranke (SDP), ki se niso strinjali z delom izjave, ki govori, da je sodba nesprejemljiva. Spomnili so na hrvaški ustavni zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem.

Predsednik poslanske skupine SDP-ja Arsen Bauk je pozneje pojasnil, da niso želeli biti alibi za zgrešeno politiko vladajočega HDZ-ja v BiH-u v 90. letih, a obenem nasprotujejo delu sodbe o skupnem zločinskem načrtu. Dodal je, da se pravnomočno obsojenemu vojnemu zločincu Praljaku niso želeli pokloniti z minuto molka, a da spoštujejo vse žrtve vojne.

Poslanca prejela grožnje s smrtjo
Poslanca hrvaške opozicijske stranke Državljansko-liberalna zveza (Glas) Vesna Pusić in Goran Beus Richembergh sta policiji prijavila grožnje s smrtjo, ki sta jih prejela na spletnih družbenih omrežjih zaradi svojih stališč o pravnomočni sodbi haaškega sodišča.

Beus Richembergh je v sredo na svojem profilu na Facebooku objavil, da je general Slobodan Praljak storil samomor na haaškem sodišču kot pravnomočno obsojeni vojni zločinec in da je vodstvo vladajoče stranke HDZ z minuto molka za Praljaka v hrvaškem saboru poskušalo instrumentalizirati parlament.

Novinarjem je danes povedal, da je po objavi prejel več kot sto primitivnih žaljivk, a tudi konkretne grožnje s smrtjo njemu in njegovim družinskim članom. Na svojo stran na Facebooku je prejel tudi fotografijo pištole in grožnjo, da bo ustreljen. Potrdil je, da je grožnje prijavil na policiji, vendar ne bo zaprosil za policijsko zaščito.

Nekdanja hrvaška zunanja ministrica Pusićeva je v sredo dejala, da so zaporne kazni za šesterico Hrvatov iz BiH-a posledica slabe in zgrešene politike vrha hrvaške države v 90. letih in posledično prejela grožnje s smrtjo.

Josip Đakić, eden izmed poslancev HDZ-ja, je na grožnje svojima saborskima kolegoma odgovoril, da jima bo "sodil hrvaški narod na naslednjih volitvah".