Izrekel je najgloblje sožalje družini umrlega Slobodana Praljaka, ki je po razglasitvi sodbe zaužil strup in umrl v bolnišnici. Hrvaški premier je na začetku izredne novinarske konference na sedežu hrvaške vlade ocenil, da Praljkovo dejanje "največ pove o moralni nepravičnosti do šesterice Hrvatov iz Bosne in Hercegovine ter hrvaškega naroda". Poleg sožalja družini Praljak je uvodoma izrazil sožalje žrtvam vseh vojnih zločinov, ki so bili storjeni v BiH-u.

Za skupni zločinski načrt s ciljem etničnega čiščenja, kot ga je opredelilo haaško sodišče, Plenković meni, da je v nasprotju z resničnimi dogodki med vojno v BiH-u. Kot absurdno je izpostavil, da v nobeni mednarodni sodbi o vojnih zločinih v BiH-u niso ugotovili odgovornosti nekdanjega državnega vrha Srbije ter ob tem spomnil, da je prizivni senat haaškega sodišča julija letos ugotovil, da ni v njihovi pristojnosti, da bi ugotavljali kazensko odgovornost držav.

Poslanka stranke Glas in nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je predtem dejala, da je današnja sodba šesterici Hrvatov iz BiH-a samo "epilog slabe in zgrešene politike Hrvaške iz 90. let", kar je Plenković zanikal. "Politika prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana v zvezi z Bosno in Hercegovino je bila vedno usmerjena k njeni ozemeljski celovitosti. Zgodovinska dejstva bodo pokazala, da je Hrvaška tista, ki je vedno stala BiH-u ob strani in ga podpirala," izjavo Plenkovića navaja HRT.

Hrvaška bo ZN pozvala k razveljavitvi sodbe
Napovedal je, da bo hrvaška vlada sprožila pravne in politične mehanizme, da bi zavrnila navedbe iz današnje sodbe. Pojasnil je, da obstajajo elementi za revizijo postopka ter sprožitev tega vprašanja v Varnostnem svetu Združenih narodov, ki je ustanovil haaško sodišče.

Plenković spomnil na sodelovanje med državama
Plenković je podrobno izpostavil vse oblike sodelovanja med Hrvaško in BiH v času vojne ter sporazume, ki so omogočili posredovanje hrvaške vojske proti srbskim silam v BiH-u. Spomnil je, da je hrvaška vojska ustavila srbsko obleganja Bihaća ter preprečila genocid, kakršen se je pred tem zgodil v Srebrenici. Poudaril je operacijo Nevihta kot ključno za prekinitev vojne ne le na Hrvaškem, temveč tudi v BiH-u.

Dodal je, da je Hrvaška skrbela za tisoče beguncev iz BiH-a ne glede na njihovo narodnost in da je bila med prvimi državami, ki so priznale neodvisnost BiH. Poudaril je, da samostojne BiH-a ne bi bilo, če je ne bi podprli Hrvati na referendumu v BiH-u leta 1992, ko so z Bošnjaki postavili temelje za neodvisnost BiH-a.

Nazadnje je premier ocenil, da sta Hrvaška in BiH prijateljski državi. Hrvatom v BiH-u je sporočil, da bo hrvaška vlada podpirala njihov obstoj v tej državi, vladi v Sarajevu pa, da bo Hrvaška ostala največja podpornica evropske poti BiH-a.

Predsednica in ministrica predčasno v domovino
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović je danes sporočila, da bo predčasno prekinila udeležbo na vrhu svetovnih voditeljic, ki poteka na Islandiji. Tudi hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović - Burić je napovedala, da se bo nujno vrnila v Zagreb z vrha EU-Afrika, ki poteka v Slonokoščeni obali.

Izetbegović poudaril dve strani politike iz Zagreba
"Od nekdaj sta obstajali dve strani hrvaške politike v BiH-u," je bošnjaški član predsedstva Bosne in Hercegovine Bakir Izetbegović po poročanju Dnevnega Avaza izpostavil na novinarski konferenci po haaški sodbi. "Ena stran je tako Bošnjake kot Hrvate spremenila v poražence, druga, svetla stran hrvaške politike, se je borila z ramo ob rami z Bošnjaki in jim pomagala vse do konca vojne," je dodal.

"Haaško sodišče je s temeljitim delom potrdilo svoj ugled in vrnilo občutek delnega zadovoljstva žrtvam in družinam žrtev. Sodbe morajo biti pošteno sprejete in uveljavljene," je sodbo komentiral Izetbegović. Za politiko pod vodstvom takratnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana je dejal, da je poskušala vzpostaviti etnično hrvaško entiteto znotraj meja Banovine Hrvaške iz leta 1930 in ustvariti osnovne pogoje za njeno priključitev Hrvaški.

"Vedno se bomo spominjali zla in kriminalcev, a želimo si videti spremembe in uresničiti sodelovanje s svetlo, civilizirano stranjo hrvaške politike na Hrvaškem in v BiH-u. Prepričani smo, da lahko Bošnjaki in Hrvati resnično trdno podlago za izgradnjo prihodnjih prijateljskih, obojestransko koristnih odnosov," se je ob koncu govora Izetbegović zavzel za dobre odnose med državama.

MZZ: Zločinci morajo priti pred roko pravice
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da je odgovornost sprejemanja in nepolitiziranja odločitev mednarodnih pravosodnih institucij ter upoštevanje vladavine prava, zdaj na strani držav. "S tem se bodo tudi države, ne le sodišče, pridružile jasnemu sporočilu, da morajo posamezniki, ki so odgovorni za hudodelstva, priti pred roko pravice," so že zapisali v izjavi.