Predvsem je bila hrvaška predsednica kritična zaradi nekaznovanja vojnih zločinov nad Hrvati v Vukovarju in osrednji Bosni in Hercegovini. Na seji, ki je bila posvečena končanju 24-letnega dela sodišča v Haagu, je predsednica poudarila, da Hrvaška "v celoti spoštuje vse sodbe", čeprav občasno izraža svoje nestrinjanje z določenimi vidiki njegovega delovanja.

Povedala je, da je haaško sodišče v veliki meri upravičilo pričakovanje mednarodne skupnosti, ker je imelo pomembno vlogo v boju proti kulturi nekaznovanja, in je bil instrument za zagotavljanje odgovornosti za vojne zločine, zločine proti človeštvu in genocid.

A po njenih besedah je sodišče "v več kot 10.000 dneh obstoja" preveč časa porabilo za proceduralna in statusna vprašanja, medtem ko žrtvam ni dalo občutka, da je zadoščeno pravici. "V prevelikem številu primerov je pravica prišla prepozno ali je sploh ni bilo," je dejala in izrazila spoštovanje do vseh žrtev vojnih zločinov, ne glede na kateri strani so bile.

Ocenila je, da so bila sojenja dolgotrajna, nekatera tolmačenja sodb pa protislovna, kar ni prispevalo k spravi in prihodnosti. "Veliko praznino v dediščini sodišča pušča dejstvo, da se je glavni ustvarjalec projekta Velike Srbije Slobodan Milošević, ki je pripeljal do tragedije v bivši Jugoslaviji, izognil končni sodbi," je dejala hrvaška predsednica. Ob tem je poudarila, da na Hrvaškem odgovornost za agresijo pripisujejo Miloševićevem režimu in ne srbskemu narodu.

Spomnila je, da niso kaznovani odgovorni iz vojske BiH-a, ki je storila zločine nad Hrvati v osrednji Bosni, in da haaško sodišče zaradi trimesečnega obleganja Vukovarja in zločinov, ki so bili v tem času storjeni nad civilnim prebivalstvom, ni obtožilo nikogar. Dodala je še, da Ratku Mladiću, ki je bil obsojen zaradi vojnih zločinov v BiH-u, v Haagu niso sodili za "več sto njegovih žrtev na Hrvaškem".

Hrvaška zavrača kolektivno odgovornost
Kolinda Grabar-Kitarović je ponovila, da Hrvati priznavajo, da so nekateri njihovi rojaki storili vojne zločine, a zavračajo kolektivno odgovornost, ki se jim pripisuje po sodbi šesterici Hrvatov iz BiH-a, ki so bili prejšnji teden v Haagu obsojeni na dolgoletne zaporne kazni zaradi vojnih zločinov nad Bošnjaki leta 1993.

Izpostavila je, da Hrvaška zavrača tolmačenja sodbe proti šesterici Hrvatov iz BiH-a, da so Hrvaška, takratni hrvaški državni vrh ali hrvaški narod obtoženi ali razglašeni za odgovorne na haaškem sodišču.

Dejala je, da so se na Hrvaškem "soočili z resnico", ko gre za zločine, ki so jih storili Hrvati, ter da podobno pričakuje od drugih. Vse voditelje sosednjih držav Hrvaške je pozvala, naj ne zlorabijo sodbe haaškega sodišča, ter izrazila željo, da bi vojno in vso nesrečo pustili za seboj, pokazali spoštovanje do vseh žrtev in obsodili vse zločine, predvsem pa gledali v prihodnost.