Z ministrstva so sporočili, da policija resno jemlje vse grožnje, ki so bile izrečene novinarjem zaradi opravljanja njihovega dela, policija pa je potrdila tudi, da poteka preiskava zaradi groženj nekdanji hrvaški zunanji ministrici Vesni Pusić in njenemu kolegu iz stranke Državljansko-liberalna zveza (Glas) Goranu Beusu Richemberghu.

Vesna Pusić je po izreku sodbe obsojencem za vojne zločine na haaškem sodišču v sredo dejala, da so zaporne kazni za šesterico Hrvatov iz Bosne in Hercegovine posledica slabe in zgrešene politike vrha hrvaške države v 90. letih, Beus Richembergh pa je na družbenem omrežju Facebook zapisal, da je general Praljak storil samomor kot pravnomočno obsojeni vojni zločinec in da je vodstvo vladajoče stranke HDZ z minuto molka za Praljaka v hrvaškem saboru poskušalo instrumentalizirati parlament.

Sledile so številne grožnje na spletnih omrežjih, med drugim na družbenih omrežjih stranke in njunih osebnih, da bosta "zaklana" in "ustreljena".

"Sovražniki Hrvaške, ki spadajo v Srbijo"
Tudi index.hr je objavil, da so "te dni številni iskali glave novinarjev", ki so pisali o "Praljaku kot obsojenem vojnem zločincu". Kot so dodali, so njihovim urednikom in novinarjem odkrito grozili s smrtjo, v sovražnih sporočilih pa so jih označili "za sovražnike Hrvaške, ki spadajo v Srbijo".

Hrvaška zakonodaja predvideva zaporno kazen od šest mesecev do pet let zaradi groženj uradnikom ali novinarjem, ki opravljajo svoje delo.

Hrvaška policija je letos večkrat ukrepala v primerih groženj na spletu, katerih tarča sta bila hrvaški premier Andrej Plenković in siški škof Vlado Košić.

Čović: Haaška sodba je zločinska
Predsedujoči predsedstva Bosne in Hercegovine in predstavnik hrvaškega naroda v tem organu Dragan Čović je medtem v Zagrebu povedal, da je sodba haaškega sodišča proti šesterici Hrvatov "zločinska do vsakega častnega predstavnika Hrvaškega obrambnega sveta (HVO) in hrvaškega naroda".

Čović je zavrnil tudi navedbe iz haaške sodbe o skupnem zločinskem načrtu v BiH-u. Med današnjim obiskom na Hrvaški akademiji znanosti in umetnosti je zatrdil, da "BiH ne bi obstajal v svojih današnjih mednarodno priznanih mejah, če ne bi bilo HVO-ja". "Dokler so Hrvati konstitutivni narod, bo to najboljše jamstvo za obstoj BiH-a," je še dejal Čović.

Izpostavil je sicer, da mora vsak odgovarjati za vojne zločine, ne glede na to, kdo jih je zagrešili in kje.

Bošnjaški ujetniki naj bi zahtevali odškodnino
Bosensko-hercegovski mediji so medtem poročali, da naj bi nekdanji bošnjaški ujetniki iz hrvaških koncentracijskih taborišč v BiH-u zahtevali denarno odškodnino od Hrvaške zaradi navedb o skupnem zločinskem načrtu v haaški sodbi. Hrvaški upokojeni generali že dalj časa opozarjajo, da so v Sarajevu pripravljene obtožnice za več tisoč nekdanjih pripadnikov HVO-ja.

Čović se bo sešel s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, ki je napovedal, da bosta govorila o tem, kaj bi bilo mogoče storiti glede omenjene haaške sodbe.