"V dobri veri ponujamo liberalnim demokratom močno, stabilno koalicijsko vlado z precejšnjo parlamentarno večino, in referendum o alternativnem volilnem sistemu," je povedal pogajalec konservativcev William Hague.

Pred tem je Sky News poročal, da sta se stranki sporazumeli o osnutku dogovora o skupnem oblikovanju vlade. Pogajalec konservativcev poročanja Sky Newsa ni želel komentirati, je pa povedal, da sta pogajalski skupini konservativcev in liberalnih demokratov dosegli napredek pri oblikovanju morebitne nove britanske vlade in da bodo zdaj o napredku poročali svojemu vodji Davidu Cameronu ter se srečali z nekaterimi pomembnejšimi člani stranke. "Pogajalski skupini delata zelo dobro," je še povedal Hague.

Podrobnosti o pogovorih med konservativci in liberalnimi demokrati, ki so za zaprtimi vrati že v nedeljo potekali več ur, niso znane. Hague je povedal le, da so govorili o zmanjševanju dolga, podnebnih spremembah, človekovih pravicah, politični reformi in regulaciji bank ter da so bila pogajanja pozitivna in produktivna. V nedeljo zvečer sta se sešla tudi Cameron in vodja liberalcev Nick Clegg, kar so številni videli kot znak, da se pogajanja bližajo koncu.

Clegg kot pogoj postavlja reformo volilnega sistema
Clegg ima pri pristopnih pogajanjih štiri zahteve, od katerih ne odstopa. Zahteva pravičnejši davčni sistem, enake pravice otrok do izobraževanja, nov razvojni pristop do gospodarstva in reformiranje britanskega političnega sistema. Prav reforma političnega sistema je lahko odločilno jedro spora med konservativci in liberalnimi demokrati, saj Clegg zahteva spremembo volilnega sistema v proporcionalnega, konservativci pa vztrajajo pri obstoju zdajšnjega enokrožnega večinskega sistema.

Cameron je napovedal, da v svojem morebitnem premierskem mandatu ne bo razpisal referenduma o reformi volilnega sistema, saj temu, tudi če bi se sam z reformo strinjal, ostro nasprotujejo starejši člani konservativne stranke. To bi pomenilo, da liberalnim demokratom vzame eno njihovih ključnih zahtev. Na spremembo stališča torijcev je verjetno vplivala odločitev premeirja Gordona Browna, da bo odstopil z mesta voditelja laburistov in tako odpravil enega glavnih kamnov spotike med laburisti in liberalci - sebe.

Liberalci in konsrvativci imajo različne poglede tudi na prihodnjo vlogo Velike Britanije v Evropski uniji, saj so konservativci poznani po evroskeptičnih stališčih, Clegg, ki je nekaj časa delal tudi v Bruslju, pa je Uniji veliko bolj naklonjen.

Clegg si je vzel čas za premislek
Clegg, ki se je v nedeljo že drugič srečal s predsednikom konservativcev, se je v nedeljo sešel tudi z Brownom, nato pa si je vzel čas, da premisli o vladi, kjer bi lahko bolj uveljavljal svoje ideje in prepričanja. Brown je sporočil, da želijo liberalni demokrati formalno začeti pogajanja z laburisti, hkrati pa da se bodo še naprej pogajali s konservativci.

Clegg in Cameron sta pod vse večjim pritiskom, naj le skleneta dogovor o vladi. Tudi Brown je dvojico pozval, naj čim prej objavita dogovor ali pa priznata, da pogajanja niso bila uspešna, kar bi laburistom omogočilo, da še oni začnejo pogajanja z liberalci o oblikovanju vlade. Britanski finančni minister Alistair Darling je izrazil upanje, da se pogovori o vladi ne bodo vlekli v nedogled in da bo dogovor sklenjen kmalu, kar bi pomirilo finančne trge.

Laburisti Clegga snubijo z obljubo reforme
Če Cameron in Clegg ne bosta dosegla odločujočega preboja, bi se liberalni demokrati lahko podali tudi v koalicijo z laburisti, ki Cleggu že obljubljajo, da bi pod njihovim vodstvom lahko izpeljal svojo načrtovano reformo volilnega sistema. V tem primeru bi Clegg tvegal, da bi imeli Britanci tovrstno vlado za nelegitimno.

Številni svetovalci so Brownu v zadnjih dneh večkrat svetovali, naj odstopi in deluje le še v ozadju, saj bi lahko tako laburistični stranki povrnil kredibilnost in ji pridobil zaupanje britanske javnosti. Brown je sporočil, da bo odstopil z mesta voditelja laburistov najkasneje do septembra. V laburistični stranki sicer ne obstaja nikakršen dogovor o Brownovem nasledniku, a se kot najpogostejši omenjata imeni podpredsednice stranke Harriet Harman in zunanjega ministra Davida Milibanda. Britanski mediji pišejo celo, da so nekateri laburisti osebno pozvali liberalne demokrate, naj sklenejo dogovor z laburisti, a naj kot pogoj zahtevajo Brownov odstop.

Cameronu se izteka čas, odločiti mora Clegg
Na volitvah v Veliki Britaniji prejšnji četrtek so sicer zmagali Cameronovi konservativci, ki so zbrali največ glasov in parlamentarnih sedežev, a niso dobili absolutne večine, na podlagi katere bi lahko sami oblikovali vlado. Britanci bodo imeli tako prvič po letu 1974 koalicijsko vlado oz. viseči parlament (hung parliament), česar se zaradi nestabilnosti vsi bojijo. V skladu z britanskimi volilnimi pravili naj bi imel prvi pravico novo vlado sestaviti premier Gordon Brown, in ne konservativna stranka, zato se Cameronu in Cleggu počasi izteka čas za objavo njune odločitve.