Cameronovi konservativci so na volitvah sicer zmagali, a si z osvojenimi 306 sedeži od 650 niso zagotovili večine - za to bi bilo potrebnih 326 poslanskih sedežev. Da bi David Cameron lahko oblikoval koalicijo, je na pogajanja že povabil liberalne demokrate, ki so na parlamentarnih volitvah zasedli tretje mesto.
Preberite tudi intervju z RTV-jevim novinarjam Edvardom Žitnikom:
"Brown in laburisti, 13 let je bilo dovolj, dajte možnost drugim!''
Če Cameronu ne bo uspelo prepričati vodjo liberalnih demokratov Nicka Clegga, bodo tega odprtih rok sprejeli laburisti z Gordonom Brownom na čelu. Clegg je tako razpet med dvema ognjema. Prvič po letu 1974 se je namreč zgodilo, da je britanski parlament "obvisel" (hung parliament), saj nobena parlamentarna stranka ni dobila absolutne večine.
Kot poroča BBC, pa se skoraj zagotovo znotraj liberalnih demokratov ne bodo vsi strinjali s snovanjem opozicije s konservativci. Prav tako pa naj bi imel med svojimi kolegi nekaj težav tudi Cameron, če bi vidnejše predstavnike liberalnih demokratov "spustil" v svoj kabinet ali pa bi celo ugodil njihovi zahtevi po spremembi volilnega sistema.
Vodja liberalnih demokratov, ki je trenutno "vroče blago" in odločilni jeziček na tehtnici, je dejal, da volilni rezultati in trenutna situacija v Veliki Britaniji kažejo na to, da se morajo politiki preprosto pogovarjati med seboj, saj si "ljudje zaslužijo dobro in stabilno vlado". Vodilni člani liberalnih demokratov bodo pogovore nadaljevali tudi v nedeljo, odločitve pa naj ne bi sprejeli pred ponedeljkom.
In kaj bi liberalni demokrati zahtevali v zameno?
Clegg vztraja pri štirih zahtevah: pravičnejši davčni sistem, enake pravice otrok do izobraževanja, nov razvojni pristop do gospodarstva in reformiranje britanskega političnega sistema, piše BBC. A po vsej verjetnosti se bo zataknilo pri vprašanju spremembe volilnega sistema. Liberalni demokrati vztrajajo pri uvedbi proporcionalnega sistema, konservativci pa pri obstoju zdajšnjega enokrožnega večinskega sistema (first past the post system).
Ob tem je laburist Ben Bradshaw za BBC dejal, da liberalni demokrati po vsej verjetnosti s konservativci ne bodo sprejeli dogovora, če ti ne bodo upoštevali njihove zahteve.
Na parlamentarnih volitvah 6. maja so največje število glasov dobili konservativci, a jim glede na izide v volilnih enotah ni uspelo dobiti zadostnega števila glasov za sestavo vlade. Po 649 (enega morajo še razdeliti) razdeljenih sedežih kaže, da bodo v 650-članskem parlamentu konservativci zasedli 306, laburisti 258, liberalni demokrati 57 sedežev, škotska nacionalna stranka 6 sedežev, valežanska stranka Plaid Cymru tri sedeže in ostali 19 sedežev.
Konservativci so tako zbrali 36,1 odstotka glasov volivcev, laburistom je svoj glas namenilo 29,1 odstotka volivcev, za liberalne demokrate pa je glasovalo 23,0 odstotka volivcev. Preostale stranke so zbrale nekaj manj kot 12 odstotkov glasov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje