"Spoštovali bomo voljo prebivalcev Krima na bližnjem referendumu," je dejal Lavrov po petih urah pogovorov z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem v Londonu.

Vodja ruske diplomacije je povedal, da z Zahodom nimajo enakih pogledov na Ukrajino in da Moskva ne potrebuje mednarodnih posrednikov v pogajanjih s Kijevom.

Kerry je pogovore opisal kot neposredne in iskrene. Pojasnil je, da ruski predsednik Vladimir Putin ne bo sprejemal odločitev pred referendumom na Krimu, za katerega pa je ameriški državni sekretar dejal, da ga mednarodna skupnost ne bo priznala.

Lavrov je še dejal, da Krim za Rusijo pomeni, kar pomeni Falklandsko otočje za Veliko Britanijo. Argentina je leta 1982 napadla Falklande, zaradi česar so Britanci poslali svojo mornarico, ki je v kratki, a krvavi vojni ponovno zasedla otočje v Atlantskem oceanu.

To je bilo četrto srečanje med Kerryjem in Lavrovom o Ukrajini, po neuspešnih srečanjih v Parizu in Rimu. Kerry se je pred srečanjem z Lavrovom sešel še z britanskim premierjem Davidom Cameronom. Ta je novinarjem dejal, da želijo dialog med Ukrajinci in Rusi.

Zakonitost referenduma proučuje tudi Beneška komisija Sveta Evrope, ki bi lahko svojo odločitev prav tako sprejela že danes. Rusija je medtem Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pozvala, naj na Krim pošlje opazovalce, ki bi spremljali potek referenduma.

Ameriški predsednik Barack Obama je izrazil upanje, da bo spor o Ukrajini rešen po diplomatski poti. Znova je opozoril na posledice, če Rusija ne bo predala nadzora nad Krimom.

Rusija je pozvala Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), naj pošlje svoje opazovalce na nedeljski referendum na Krimu. Rusko zunanje ministrstvo je pozvalo Ovse in članice, naj prekinejo "dvojna merila" in sprejmejo povabilo krimskih oblasti.

Opazovalci Ovseja so namreč že zavrnili povabilo samooklicanih krimskih oblasti, da bi ocenjevali izvedbo referenduma o priključitvi Rusiji. Kot pravijo, odgovarjajo na zahteve oziroma prošnje držav članic, v Kijevu pa temu referendumu nasprotujejo. Predsedujoči Ovseju Didier Burkhalter je tudi ocenil, da bo referendum nezakonit in da je tudi zato opazovalna misija nemogoča.

Žrtev v Donecku
V spopadih med t. i. proukrajinskimi in proruskimi demonstranti v Donecku je bil ubit najmanj en človek.

22-letni ukrajinski protestnik, ki se je udeležil četrtkovega zborovanja v podporo enotnosti Ukrajine v mestu na jugovzhodu Ukrajine, je po zdravniških virih umrl zaradi vbodnih ran. Gre za prvo smrtno žrtev zunaj Kijeva, odkar so se začeli množični protesti v Ukrajini. Zborovanje približno tisoč udeležencev je potekalo relativno mirno, dokler jih ni napadlo med 1.000 in 2.000 udeležencev proruskega zborovanja v tem mestu na jugovzhodu Ukrajine.

Kdo je koga izzval?
Kot poroča ruski portal rt.com, so proukrajinski protestniki proruske nasprotnike izzivali s skrajnodesničarskimi slogani, kot sta "Slava Ukrajini" in "Slava junakom". Rt.com še navaja lokalnega aktivista, da so proukrajinski protestniki medse pozvali tudi "ultranacionaliste" iz lokalnega nogometnega kluba, pozvali pa naj bi jih tudi, naj prinesejo orožje, med njimi kije za bejzbol. Ukrajinska agencija Unian medtem poroča, da so umrli trije ljudje, 50 pa naj bi jih bilo ranjenih.

Doneck velja za trdnjavo odstavljenega predsednika Viktorja Janukoviča, že ves teden pa ga pretresajo množični protesti proti novi ukrajinski vladi. Že pred tem so se spopadli proruski in proukrajinski demonstrant. Proruski protestniki so med drugim napadli tudi poslopje regionalne vlade.

Nato poslal vojaška letala na Poljsko
Medtem ko je Rusija v skladu z dogovorom z Belorusijo v to državo poslala šest lovcev suhoj 27 in tri transportna letala, je zveza Nato na Poljsko poslala 12 lovcev F-16. Tako Poljska kot baltske države so Nato prosile za večjo vojaško prisotnost.

Hekerski napad na Kremelj
Rt.com še poroča, da so neznani hekerji začasno zrušili spletni strani ruskega predsednika in ruske centralne banke. V Kremlju so napad priznali in ga označili za najhujši takšen napad na predsedniško spletno stran. Preiskava o tem, kdo stoji za napadom, že poteka, so sporočili iz Kremlja.