"Začaran krog politične nestabilnosti in kriminala, ki je dušil Balkan v 90. letih, je pretrgan," ugotavlja Antonio Maria Costa, ki vodi Urad ZN-a za droge in kriminal in ki je sestavil poročilo o razmerah v regiji, kjer leži deset držav: Albanija, BiH, Hrvaška, Makedonija, Moldavija, Bolgarija, Romunija, Črna gora, Srbija in najmlajša evropska država Kosovo.

Manj kriminala kot na zahodu Evrope
Poročilo ugotavlja, da je stopnja kriminala proti ljudem in lastnini, kot so umori, ropi, posilstva in napadi, danes na Balkanu nižja kot v zahodni Evropi. "Balkan se oddaljuje od obdobja, ko so demagogi, tajna policija in lopovi profitirali s tihotapljenjem ljudi, orožja, cigaret in mamil v času sankcij," piše v poročilu.

V regiji je prisotnega vse manj organiziranega kriminala in nezakoniti posli upadajo, a velik problem še vedno ostaja tihotapljenje heroina, saj je Balkan glavna tihotapska pot od Bližnjega vzhoda do držav zahodne Evrope. Tako letno prek Balkana potuje med 80 in 100 ton heroina, katerega vrednost znaša več kot skupni gospodarski prihodki v nekaterih državah v regiji.

Poročilo navaja zanimive podatke, da je število ukradenih avtomobilov na Balkanu kar desetkrat nižje kot v Veliki Britaniji, medtem ko naj bi Balkanci posedovali znatno manjše količine orožja kot prebivalci v zahodnoevropskih državah.

Dobri obeti za prihodnost
Trend zmanjševanja kriminalitete naj bi se nadaljeval tudi v prihodnje, saj v regiji manjkajo ključni dejavniki, ki vodijo do kriminala drugod po svetu - močno razširjena revščina, velike razlike v prihodkih, nenadzorovana urbanizacija in znaten delež nezaposlenih med mladimi.

Kljub optimitičnim ugotovitvam je regija še vedno ranljiva zaradi trpežnih povezav med gospodarstvom, politiko in organiziranim kriminalom, kar predstavlja resen izziv za prihodnost.

Korupcija največji sovražnik
"Dobičkarji iz preteklosti skušajo oprati svoj sloves in denar s pomočjo podjetij in politike," pojasnjuje Costa in opozarja, da bodo prihodnji kriminalni trendi na Balkanu odvisni od vladavine prava, integritete in politične spretnosti. "Politika in gospodarstvo morata biti bolje ločena od vpliva kriminala, še posebej gospodarskega kriminala."

Korupcija bi morala biti po mnenju ustvarjalcev poročila javni sovražnik številka ena, saj bi le na takšen način lahko okrepili pravosodje, politično legitimnost in zaupanje vlagateljev. V povprečju namreč prebivalci jugovzhodne Evrope lahko veliko bolj kot v drugih regijah sveta pričakujejo zahteve po podkupnini.

"Odprte družbe, odprti trgi in odprte meje so najboljši način za boj proti kriminalu na Balkanu," zaključuje Costa.

G. V.