Marca je ICC odločil, da je Lubanga med letoma 2002 in 2003 kriv novačenja fantov in deklet, mlajših od 15 let, v vojaške vrste, kjer so jih prisilili v spopade. To je prva obsodba za ICC v njegovi skoraj desetletni zgodovini in prvi primer na sodišču v Haagu, v katerem je šlo izključno za vprašanja otrok vojakov.

51-letni Lubanga je vztrajal, da je nedolžen, in zanikal, da bi podpiral novačenje otrok. A sodišče mu ni verjelo in sodniki so soglasno odločili, da je odgovoren. Med izrekom kazni ustanovitelj Zveze kongovskih domoljubov in poveljnik njenega vojaškega krila ni pokazal nobenih čustev.

Nižja kazen zaradi vzornega vedenja
Sodnik Adrian Fulford je vzel v račun do zdaj preživet čas v zaporu in napovedal, da bo Lubanga, ki so ga v Kinšasi prijeli leta 2005 in ga nato predali ICC-ju, za zapahi preživel še osem let. Tožilstvo je sicer zahtevalo hujšo kazen 30 let zapora.

Za milejšo kazen se je sodišče odločilo zaradi vzornega vedenja Lubange v priporu in pomanjkanja dokazov za nekatere primere - ni jim uspelo dokazati, da je bil vpleten v spolno izkoriščanje otrok.

V kateri državi bo za zapahi, za zdaj še niso odločili, prav tako pa Lubangova obramba še ni sporočila, ali se bo na sodbo pritožila.

Fante v boj, dekleta za spolne sužnje
Milica pod Lubangovim vodstvom je ugrabljala in novačila otroke, med katerimi so imeli nekateri le devet let. Otroke so novačili na njihovih domovih, v šolah in nogometnih igriščih. Fante so poslali v boj ali jih izkoriščali kot nosače in za druga težka dela, dekleta pa so imeli za spolne sužnje.

V gozdu Ituri v vzhodni pokrajini Severni Kivu je bilo med letoma 1999 in 2003 ubitih okoli 60.000 ljudi v spopadih med Lubangovo milico iz etnične skupine Hema in njihovimi nasprotniki iz ljudstva Lendu.

Organizacije za varstvo človekovih pravic so sodbo pozdravile, saj po njihovem mnenju pošilja močan signal tistim, ki otroke zlorabljajo kot vojake. Obžalujejo pa, da Lubanga ni bil kaznovan tudi zaradi spolnih zločinov.

Nemir med uporniškimi poveljniki
Obsodba Lubange je povezana tudi s trenutnim izbruhom nasilja na nemirnem vzhodu Demokratične republike Kongo, saj se je nekdanji uporniški poveljnik Bosco Ntaganda, ki ga zaradi vojnih zločinov išče ICC, zbal, da bi lahko tudi njega izročili Haagu, in je zato marca s svojimi borci zapustil vrste vladne vojske.

Uporniki so v zadnjem tednu zasedli pomembni mesti ob meji z Ugando, kamor je pred njimi prebegnilo celo 600 kongovskih vojakov, in zdaj korakajo proti največjemu mestu na vzhodu države Gomi.