Med vojno so bosanski Hrvati, Srbi in Muslimani sodelovali pri sistematičnih posilstvih, ki so bila del etničnega čiščenja. Žrtvam, večinoma Muslimankam, je bila zanikana pravica do odškodnine, ki so jo dobile civilne žrtve vojne. "Te ženske ne želijo miloščine, zahtevajo svojo pravico do odškodnine in uveljavitev svojih pravic," je ob predstavitvi poročila dejal član AI-ja Marek Marczynski.

Posilstvo se med vojno uporablja za poniževanje, premagovanje in slabitev nasprotnika. Pogostokrat so posiljeni tudi moški. Naj bo žrtev posilstva moški ali ženska, je dejanje vedno dinamika močnejšega proti šibkejšemu, nekoga z vrednostjo proti nekomu brez vrednosti.

Večina posiljevalcev nekaznovanih
Organizacija za zaščito človekovih pravic v svojem poročilu ugotavlja, da so oblasti v BiH-u preiskale le majhno število primerov vojnih zločinov s področja spolnega nasilja. Številni posiljevalci so več kot 13 let po koncu vojne še vedno nekaznovani, pogosto celo živijo v bližini svojih žrtev, nekateri pa imajo celo pomembne javne službe.

Poleg tega oblasti v BiH-u žrtvam posilstev ne zagotavljajo ustrezne podpore in zaščite. Žrtve zato nenehno živijo v strahu, to pa jih odvrača od pričanja na sodišču. Številne žrtve si ne upajo spregovoriti zaradi travme in stigme ter tiho trpijo. Zaradi zapletene strukture pravnega in socialnega sistema številne ženske ne morejo priti do socialne podpore.

Za vojne zločine zastaranje ne velja
Poročilo AI-ja med drugim opisuje kalvarijo Maje iz BiH-a. Bosansko Hrvatico je med vojno posilil pripadnik vojske bosanskih Srbov. Na lokalni policijski postaji je proti njemu vložila pritožbo, a policija primera ni nikoli preiskala. Lani je odšla na policijsko postajo, da bi videla dokumente o njeni pritožbi. Policist ji je povedal, da dokumentov o njenem primeru nimajo več, saj so jih po desetih letih uničili zaradi zakona o zastaranju. Ko je policista opomnila, da za vojne zločine - posilstvo med vojno je vojni zločin - zakon o zastaranju ne velja, ji je odgovoril: "Veš kaj? Če je med dokumenti kakšen pomemben, ga zadržimo. Če ne, jih uničimo."

Žrtev posilstva med vojno v BiH-u do 50.000
Točno število med vojno v BiH-u posiljenih žensk ni znano. Svet Evrope ocenjuje, da naj bi jih bilo okoli 20.000, po nekaterih ocenah celo 50.000. Meddržavno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki je razvilo eno najbolj podrobnih definicij posilstva in preganja posilstvo kot vojni zločin, je obravnavalo 18 primerov medvojnih posilstev. Do zdaj je bosansko sodišče za vojne zločine sodbo izreklo v 12 primerih in izreklo kazni od šest do 34 let zapora, trije ljudje pa so bili oproščeni.