Begunski krizi v Evropi ni videti konca in rešitve, letošnji julij pa je že tretji mesec zapored z rekordnim številom prebežnikov. Junija je zunanje meje EU-ja prestopilo 70.000 beguncev, med katerimi prevladujejo Sirci in Afganistanci. Samo v zadnjem tednu jih je v Grčijo prispelo 21.000.

Po podatkih Agencije EU-ja za zunanje meje Frontex je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta EU doseglo skupno 340.000 migrantov, medtem ko so jih v enakem obdobju lani našteli 123.000, v celotnem letu 2014 pa 280.000.

Poti prebežnikov se hitro spreminjajo glede na razmere in če jih je še donedavno največ poskušalo v Evropo priti preko Italije, so se migrantski tokovi zdaj preusmerili proti Grčiji, kjer grške otoke v Egejskem morju od Turčije loči le nekaj kilometrov.

Grške oblasti na tak naval prebežnikov niso bile pripravljene, zato mnogi od njih tudi po več tednov prebivajo na obalah ali cestah, preden jih sploh registrirajo.

Direktor Frontexa Fabrice Leggeri je poudaril, da se Evropa sooča z izrednimi razmerami, ki od vseh članic EU-ja zahtevajo podporo državam, ki se soočajo z migracijskimi pritiski na svojih mejah. V Frontexu so izpostavili, da za svoje delo predvsem v Grčiji in na Madžarskem potrebujejo dodatna sredstva in več osebja.

Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je preko Sredozemskega morja letos v Evropo prišlo že kakih 239.000 migrantov. Večina jih je priplula s čolni na obale Italije in Grčije, medtem ko jih je v Španijo in na Malto letos prišlo le manjše število.

Naval na Nemčijo
Nemčija bi lahko po novih ocenah letos sprejela kar 750.000 beguncev, znatno več od prvotnih pričakovanj.

V Berlinu so najprej ocenjevali, da bo letos v Nemčijo prispelo med 450.000 in 500.000 beguncev, a kot poroča nemški poslovni časopis Handelsblatt, bo to število precej višje.

Uradna ocena bo znana v sredo, in če se bodo napovedi potrdile, bo to za Nemčijo letni rekord, ki bo presegel tistega iz leta 1992, ko je država odprla vrata beguncem, ki so bežali pred vojnami na območju nekdanje Jugoslavije.

Letos je Nemčija prejela že okoli 200.000 prošenj za azil, kar je toliko kot lani v celotnem letu, zaradi česar imajo oblasti vse več težav pri nastanitvi vseh beguncev.

Največ beguncev prihaja iz Sirije, Iraka in Eritreje, toda ogromno jih je tudi iz balkanskih držav, od koder je skoraj polovica beguncev, ki so letos prišli v Nemčijo.

Naraščanje števila beguncev povzroča težave pri njihovi nastanitvi, zato za začasna bivališča uporabljajo tudi šole in šotore. Vprašanje beguncev vse bolj stopa v ospredje nemške politike in kanclerka Angela Merkel se mora spoprijeti z bojaznijo nekaterih, da bodo zaradi beguncev ob delovna mesta in davkoplačevalski denar.

Zaradi begunske krize v Nemčiji narašča sovražnost do beguncev in letos že opažajo več napadov na begunske centre po državi, predvsem v vzhodnem delu. Merklova in predsednik države Joachim Gauck sta rojake zato pozvala k strpnosti do tujcev.

Nemčija in Švedska ne zmoreta sami
Po Nemčiji je druga najbolj zaželena destinacija Švedska, ki je lani prejela 13 odstotkov vseh prošenj za azil v Evropski uniji, glede na število prebivalcev pa je skandinavska država celo prevzela največje breme.

Visoki komisar ZN-a za begunce Antonio Guterres je v pogovoru za nemški časopis Die Welt opozoril, da Nemčija in Švedska ne moreta nositi večine bremena pri sprejemanju beguncev v Evropi.

Aretacije tihotapcev ljudi
Italijanska policija je medtem aretirala osem domnevnih tihotapcev ljudi, osumljenih odgovornosti za smrt 49 prebežnikov, ki so se prejšnji konec tedna v Sredozemskem morju zadušili v podpalubju plovila na poti iz Libije v Evropo. Več kot 300 preživelih so v soboto rešili in so jih čez dva dni pripeljali do sicilske Catanie.

Aretiranim moškim očitajo, da so žrtve obsodili na smrt s tem, ko so jih prisilili, da ostanejo v podpalubju. Pokojni prebežniki, ki naj bi se v podpalubju zadušili zaradi vdihavanja hlapov goriva, so bili verjetno v njem zaklenjeni. Domnevne tihotapce so identificirali preživeli.

Med aretiranimi so trije Maročani, od tega tudi 20-letni kapitan prenapolnjenega 13-metrskega čolna, ki je v noči na soboto zašel v težave pred libijsko obalo južno od italijanskega otoka Lampedusa. Aretirali so še štiri Libijce in 17-letnega sirskega državljana. Ovadili so jih zaradi tihotapljenja ljudi in nenaklepnega uboja.

116 preživelih je bilo Maročanov in jih bodo v naslednjih dneh vrnili v domovino. Drugi pa so večinoma izvirali iz podsaharske Afrike, Bangladeša in Pakistana. Premestili jih bodo v sprejemne centre po Italiji, preden bodo obravnavali njihove morebitne prošnje za azil.

Komisar je pozval k večji solidarnosti drugih evropskih držav, naj prevzamejo del odgovornosti za tiste, ki bežijo pred vojno in preganjanjem. "Na dolgi rok je nevzdržno, da le dve članici EU-ja - Nemčija in Švedska - sprejemata večino beguncev," je povedal Guterres.

"Vse države v Evropi imajo moralno odgovornost, da jih sprejmejo, in jasno zakonsko obvezo, da jih zaščitijo," je še dodal.