Ni čudnega, da dejstvo, da je prav 65-letni mormon postal izzivalec Baracka Obame na novembrskih predsedniških volitvah, ne navdušuje niti same republikanske stranke. Ti so le s težavo sprejeli, da se je Romney najbolje (oziroma najmanj slabo) odrezal na republikanskih preliminarnih volitvah.
Pomanjkanje zunanjepolitičnih izkušenj jih še ni toliko zmotilo. Tudi "robotsko držo" in "dolgočasnost" bi mu še oprostili. Mormonsko veroizpoved so težje požrli, še bolj pa so se morali potruditi, da so prikladno spregledali njegova nekdanja (?) politična stališča. Romney se je namreč kot guverner liberalnega Massachusettsa zavzemal za take "demokratske" politike, kot je okoljevarstvo, pravice istospolno usmerjenih in splav, za nameček pa je še uvedel zdravstveno reformo, ki na las spominja na Obamovo.
"Old money"
Kdo je torej Mitt Romney? Rojen je bil leta 1947 v zvezni državi Michigan, politika pa mu je bila praktično položena v zibelko. Njegov oče George Romney je bil namreč guverner Michigana, ugledni poslovnež in znani mormonski vodja, zato je bil Mitt od rane mladosti obkrožen z varuškami, s šoferji in z mormonskimi duhovniki.
Pri 19 letih je šel za dve leti in pol v Francijo kot mormonski misijonar - v vsem tem času se svoji zaročenki Ann, ki se je zaradi njega spreobrnila, sploh ni smel oglašati. Po vrnitvi sta se poročila, par, ki ima pet otrok in 18 vnukov, pa je letos praznoval 43. obletnico poroke.

Potencialnim volivcem se je skušal Romney v zadnjem letu dni predstaviti kot "ljudski človek", mali človek, eden izmed njih in je pridno udrihal čez bogate. V nasprotju s svojo neuspelo predsedniško kandidaturo leta 2008 (takrat je izgubil proti Johnu McCainu) je lepo krojene obleke, v katerih je bil videti kot investicijski bankir, zamenjal za pletene puloverje in kariraste srajce, kramlja z domačini in je hamburgerje v mestnih obedovalnicah.
Diplomant Harvarda z odliko
A Romney ni mali človek, ampak ambiciozni diplomant elitnega Harvarda (prav tako kot Obama). Sošolci se spominjajo, da je prvi vstajal, da je prebral vsa gradiva, da je bil vedno zelo zadržan in "zapet" in da je dobival same desetke. Po diplomi s posebno pohvalo iz prava in poslovnega upravljanja so ga rekrutirale številne priznane firme, nazadnje pa je končal na mestu predsednika uprave finančnega velikana Bain.
Svojemu že tako velikemu družinskemu bogastvu je dodal še več milijonov lastnoročno nakopičenega premoženja in je danes lastnik številnih dvorcev in vil, avtomobilov in zasebnih letal, smučišč in letovišč. Forbes njegovo premoženje ocenjuje na 250 milijonov dolarjev, analitiki pa ga - tudi po drži in načinu govora - primerjajo z monarhom.
Prav njegovo premoženje je bilo ključno pri uspešni splavitvi olimpijskih iger v Salt Lake Cityju leta 2002, ki so bile, preden je on prevzel mesto predsednika organizacijskega odbora, v resni nevarnosti. Igre so se nazadnje končale s plusom, Romneyju pa so peli slavospeve rešitelja.

"Dolgočasen", "robotski", "izumetničen"
Vseeno pa je imel s prepričevanjem republikancev, da je pravi človek za nalogo, za časa svoje predvolilne kampanje nemalo težav - ne le zaradi svoje mormonske veroizpovedi, ki jo imajo številni v ZDA še vedno za sekto, ampak zato, ker je kot guverner Massachusettssa uspešno uporabil prav kritizirani model Obamove zdravstvene reforme.
Kritiki mu očitajo, da je "dolgočasen", "čuden", "izumetničen", da nima karizme in da deluje kot robot. George W. Bush je ZDA popeljal med najbolj osovražene države na svetu, je pa bil "ljudski", "možakar, s katerim bi z veseljem spili pivo", kot so ga označevali. Romney to nedvomno ni - je bolj republikanska različica Johna Kerryja, ki naj bi leta 2004 izgubil proti Bushu prav zaradi pomanjkanja karizme.
Je pa bližje Bushu kot Kerryju pri poznavanju zunanje politike - Romney je na nedavni evropski turneji obiskal London, Poljsko in Izrael, pri tem pa se s svojimi nepremišljenimi izjavami zameril praktično vsem.

Romney 2002 in Romney 2012
Ob tem je presenetljivo, da se ameriški mediji ob vseh analizah Romneyja in njegove priljudnosti niso nikdar zares temeljito in korenito lotili primerjav njegovih politik v času guvernerstva in predsedniške kandidature.
Tako je kot guverner podpiral pravico do splava (čeprav mu je osebno nasprotoval), kot predsedniški kandidat pa mu nasprotuje. Porok istospolnih parov sicer ni nikoli zagovarjal, a jih je sprejemal, medtem ko jim zdaj ostro nasprotuje. Nasprotoval je verski vzgoji v šolah. Pri okoljevarstvenih temah in globalnem segrevanju je vseskozi nihal - leta 2002 je "čisto okolje" postavil za enega izmed svojih predvolilnih ciljev, zdaj pa kritizira zakon o čistem zraku in vodah.
Tudi pri spornem drugem amandmaju ameriške ustave (pravica do nošnje orožja) je malce nihal - kot guverner je podpiral prepoved določenih tipov orožja, leta 2006 se je včlanil v Nacionalno orožarsko zvezo, danes pa ne podpira kakšnih novih zakonov, ki bi omejili pravico do nošnje orožja.