Večina priseljencev je v Nemčijo prišla v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko so kot poceni delovna sila pomagali pri povojnem razcvetu nemškega gospodarstva. Mnogi so ostali in si ustvarili družine. Danes ima eden od petih Nemcev priseljenske korenine in največjo manjšino predstavljajo Turki, ki jih je okoli 2,8 milijona.

A le 600.000 prebivalcev turškega rodu lahko glasuje, saj mnogim od njih ni uspelo pridobiti nemškega državljanstva ali pa se preprosto niso registrirali za volitve. Od 614 poslancev spodnjega doma parlamenta jih ima turške korenine le pet.

Sožitje ob številnih socialnih težavah
V nasprotju s Francijo in z Veliko Britanijo, ki imata prav tako močno priseljensko muslimansko populacijo in sta bili v zadnjih letih pogosto priča medrasnim trenjem, se lahko Nemčija pohvali z mirnim sožitjem manjšine z večino.

Toda šibka vključitev muslimanov v nemško družbo še vedno ostaja problem in prav turška skupnost je daleč najmanj vključena od vseh priseljenskih skupin. Okoli tretjina jih nima šolske izobrazbe, brezposelnost je precej višja, kot je nacionalno povprečje, in številni so odvisni od socialne pomoči.

"Nimam službe in tudi moji prijatelji ne. Politikom je vseeno," pripoveduje 19-letni Ismet Akgul iz Duisburga v industrijskem Porurju, ki je mesto z največjo mošejo v Nemčiji. Akgul prebiva v soseski Marxloh, kjer je kar 60 odstotkov prebivalcev iz priseljenskih družin, od tega večinoma turških.

"V podjetju vidijo tuje ime na prošnji za delo in jo vržejo v smeti," težke razmere pojasnjuje Akgul. V njegovi soseski je brezposelnost okoli 16-odstotna - dvakrat več od povprečja v državi. A prav to sosesko postavljajo kot zgled za uspešno integracijo. Največjo mošejo so tako poimenovali "čudež iz Marxloha, saj je njena gradnja naletela le na malo neodobravanja med prebivalci.

Muslimani bodo pridobili vpliv
Zuelfiye Kaykin, ki vodi srečanja v mošeji, opozarja, da se morajo muslimani najprej zavedati svoje vloge v skupnosti, preden se bodo začeli zanimati za politiko. "Priseljencev ne moreš obravnavati kot bolnike, ki potrebujejo zdravilo," pravi Kaykinova, ki problem vidi tudi pomanjkanju motivacije, saj se priseljenci ne počutijo polnopravni člani nemške družine.

"Glasove priseljencev smo predolgo zanemarjali. Toda zdaj smo se zbudili in jih skušamo pridobiti," pravi poslanec konservativne Krščanskodemokratske unije (CDU) Thomas Mahlberg iz Duisburga, ki je tradicionalno oporišče socialdemokratov (SPD), a so tam pred kratkim ponovno izvolili svojega prvega konservativnega župana.

Politiki se počasi zavedajo, da bodo muslimani s svojo višjo stopnjo rodnosti v prihodnosti postali vse vplivnejši v družbi, in zaradi večanja deleža priseljenskih volivcev je že zdaj vsaki stranki v interesu, da jih nagovarja.

Vodja Zelenih turškega rodu
Nedavna javnomnenjska raziskava je pokazala, da Nemci turškega rodu v 55 odstotkih volijo socialdemokrate, 23 odstotkov jih voli Zelene in le deset odstotkov konservativce. "Kljub pretežno konservativnim in verskim pogledom na volitvah volijo SPD in Zelene zaradi njihove integracijske politike," te deleže pojasnjuje javnomnenjski strokovnjak Joachim Schulte.

Veliko priseljenskih glasov si lahko na tokratnih volitvah obetajo prav Zeleni, in ne le zaradi zaslug iz vladavine s SPD-jem, ko je njihova vlada leta 2000 olajšala pridobivanje nemškega državljanstva, ampak tudi zaradi njihovega voditelja Cema Oezdemirja, sina turških priseljencev, ki je lani postal pripadnik etnične skupine na čelu večje nemške stranke.

Največ dela pri pridobivanju glasov priseljencev čaka CDU in njeno voditeljico ter kanclerko Angelo Merkel, ki med drugim odločno nasprotuje turškemu članstvu v Evropski uniji. Njena vlada je sicer sprožila javno kampanjo za večjo integracijo, a pridevnik "krščanska" stranka je za mnoge muslimane vseeno prevelika ovira.

Merklova je gostila nekaj srečanj o integraciji, kjer se je razpravljalo o naglavnih rutah in islamofobiji v Nemčiji, a kanclerka vseeno ostaja zvesta svoji tradicionalni volilni bazi z vztrajanjem, da minareti ne bi smeli biti višji od cerkvenih zvonikov.