Sodišče je ob koncu šestletnega procesa odločilo, da so nizozemske mirovne sile delovale v okviru Združenih narodov, ki jim gre pripisati vsa dejanja. "To pomeni, da država ne more biti odgovorna za katero koli kršitev pogodbe ali nedopustna dejanja, ki jih je zagrešil nizozemski bataljon". Srebrenica je bila med vojno varovano območje, vanjo pa se je zateklo skoraj 30.000 prebivalcev. V pokolu je umrlo 8.000 moških in dečkov.

V civilni tožbi sta dve družini obtožili nizozemski bataljon, ki je takrat deloval v okviru mirovnih sil ZN, da je predal bošnjaške begunce silam bosanskih Srbov in s tem kršil več nizozemskih zakonov in mednarodnih pogodb. Za dejanja vojakov pa naj bi bila odgovorna nizozemska država, ki jim je poveljevala. Sodišče je poleg tega odločilo tudi, da morajo stroške sojenja plačati tožniki. Eden izmed tožnikov, Hasan Nuhanović, ki je v pokolu izgubil starše, je odločitev sodišča označil za nepravično in že napovedal pritožbo.

Leta 2001 je zaradi dogodkov v Srebrenici leta 1995 odstopila takratna nizozemska vlada, potem ko je uradna preiskava ugotovila, da je vlada vojake poslala na "misijo nemogoče." Združeni narodi so priznali, da jim ni uspelo zaščititi bošnjaških prebivalcev pred pokolom, vendar pa zaradi tega niso nikomur sodili.

Vdove razočarane nad odločitvijo
Nad razsodbo je razočarano tudi združenje Mater enklav Srebrenica in Žepa. Predsednica združenja Munira Subašić je odločitev komentirala kot pričakovano, saj po njenih besedah ne gre za državo, ki bi bila pripravljena sprejeti del odgovornosti. Pri tem je tudi opozorila, da se ne nizozemska vlada ne njeno obrambno ministrstvo nista opravičila, ali izrazila sožalja svojcem žrtev pokola.

Po mnenju Subašićeve bi namreč lahko nizozemski vojaki pokol preprečili tako, da bi žrtvam dovolili, da se zatečejo v njihovo oporišče. "Prav nasprotno. Srbskim vojakom so dajali svoje orožje in transportna vozila ZN-a. Ravno pri teh vozilih so nato prebivalci Srebrenice, ki so se skrivali po gozdovih, iskali zatočišče, ne da bi vedeli, da v njih niso pripadniki mirovnih sil," pojasnjuje Subašićeva.

Spomnila je, da so proti nizozemski vladi in ZN-u vložili tožbo zaradi genocida in poudarila, da bodo pri njej vztrajale, saj imajo, kot dodaja, dovolj dokazov, prič in posnetkov.

K. T.