Nagrajenca sta, vsak na svoj način, prispevala k usmerjanju pozornosti in k boju proti takim vojnim zločinom. Mukwege, ginekolog, ki zdravi žrtve posilstev in spolnega nasilja v Demokratični republiki Kongo, in Muradova, aktivistka za človekove pravice, ki je bila spolna sužnja samooklicane Islamske države (IS) v Iraku, bosta nagrado prejela na tradicionalni slovesnosti 10. decembra v Oslu. Nagrada je vredna devet milijonov švedskih kron (870.000 evrov).

Izjemen pogum Muradove
25-letno Nadio Murad Basi Taha so skrajneži IS-ja v Iraku posilili, mučili in prodali kot spolno sužnjo. Islamisti so ji ubili mamo in brata. Po treh mesecih ji je uspelo pobegniti in najti zatočišče v Nemčiji. Muradova javno govori o zlorabah pripadnikov skrajne skupine, katerih žrtev je bila tudi sama. Kot so zapisali pri Nobelovem odboru, je pri tem pokazala izjemen pogum. Pred dvema letoma so jo Združeni narodi imenovali za ambasadorko dobre volje za dostojanstvo preživelih trgovine z ljudmi.

Muradova je pokazala nenavaden in neverjeten pogum pri opisovanju lastnega trpljenja in govorjenju v imenu drugih žrtev. V vasi Kočo, od koder prihaja, je IS ubil več sto ljudi. Mlajše ženske, vključno z mladoletnimi, so ugrabili in jih imeli za spolne sužnje. Nuradova je ena od približno 3.000 jezidinj, ki so bile žrtve posilstev in drugih zlorab IS-ja. Zlorabe so bile sistematične in so bile tudi del vojaške strategije, ko so služile kot orožje v boju z jezidi in drugimi verskimi manjšinami.

Iraški predsednik Barham Saleh je tvitnil, da nagrada Nadji Murad pomeni "čast za vse Iračane, ki so se borili proti terorizmu". Gre tudi za potrditev "tragičnega položaja" jezidov, ene najbolj ranljivih manjšin v Iraku, je dodal novi iraški predsednik

"Muradova nas opozarja, da moramo vedno prisluhniti ljudem, ki so jih zločini, ki jih želimo ustaviti, najbolj prizadeli in ranili. Njihova pričevanja morajo obveščati in okrepiti naše napore pri doseganju pravičnosti," je borki za človekove pravice čestital vodja urada Združenih narodov za boj proti drogam in kriminalu (UNODC) Jurij Fedotov.

Mukwege simbol boja proti spolnemu nasilju
63-letni Mukwege je ustanovitelj bolnišnice Panzi v Bukavu na vzhodu Demokratične republike Kongo. Bolnišnico je ustanovil leta 1999, v njej pa so do danes oskrbeli že okoli 50.000 žrtev spolnega nasilja v Demokratični republiki Kongo.

Mukwege je dolgoletni borec za pravice žensk, večino svojega življenja pa pomaga žrtvam spolnega nasilja. Skupaj s svojimi sodelavci je zdravil več tisoč žensk, so zapisali pri Nobelovem odboru. Večkrat je obsodil nekaznovanost množičnih posilstev in kritiziral vlado DR Konga ter druge države, da niso storile dovolj, da bi ustavili uporabo spolnega nasilja nad ženskami kot strategije in orožja v vojni.

Kot so dodali, je simbol za boj proti spolnemu nasilju v vojni in oboroženih spopadih tako na nacionalni kot mednarodni ravni. Po njegovih besedah imajo vsi, moški in ženske, častniki in vojaki, lokalni, nacionalni in mednarodni organi, skupno odgovornost poročati in se boriti proti takšnim zločinom. Njegovih dolgoletnih in nesebičnih prizadevanj na tem področju ni mogoče preceniti.

Kongovski zdravnik Denis Mukwege je novico, da je prejemnik letošnje Nobelove nagrade za mir, izvedel v operacijski sobi, med svojo drugo operacijo danes. "Lahko si samo predstavljate, kako ganjen sem bil," je dejal.

Vlada DR Konga kljub nesoglasjem čestita Mukwegeju
Kongovska vlada je Mukwegeju čestitala Mukwegeju, "čeprav so med nami pogosta nesoglasja, do katerih pride, ko skuša politizirati svoje delo, ki pa je pomembno s humanitarnega vidika," je sporočil tiskovni predstavnik Lambert Mende in dodal, da so zadovoljni, ker je Nobelov odbor priznal delo državljana DR Kongo.

Mukwege je julija svoje sodržavljane pozval k "miroljubnemu boju" proti oblasti Josepha Kabile. Ta je sicer avgusta po 17 letih na oblasti odstopil in imenoval svojega naslednika.

Deset let od Resolucije 1820
Letos mineva deset let, odkar je Varnostni svet ZN-a sprejel Resolucijo 1820, ki obsoja uporabo spolnega nasilja kot vojnega orožja in opredeljuje, da lahko posilstvo ali druge oblike spolnega nasilja, predstavljajo vojne zločine, zločine proti človeštvu ali konstruktivni akt v zvezi z genocidom. To je določeno tudi v Rimskem statutu iz leta 1998, ki določa delo Mednarodnega kazenskega sodišča in ugotavlja, da je spolno nasilje v vojni in oboroženih spopadih huda kršitev mednarodnega prava.

Letošnja Nobelova nagrada za mir je trdno vgrajena v merila volje Alfreda Nobla. Denis Mukwege in Nadia Murad sta ogrozila svojo osebno varnost s pogumnim bojem proti vojnim zločinom in iskanju pravice za žrtve. S tem sta spodbujala bratstvo narodov z uporabo načel mednarodnega prava.

Lani za prizadevanja za prepoved jedrskega orožja
Lani je nagrado prejela Mednarodna kampanja za jedrsko razoroževanje, ki jo sestavlja skupnost nevladnih organizacij iz okoli sto držav, za prizadevanja za prepoved jedrskega orožja. Do zdaj najmlajša nobelovka za mir je s 17 leti leta 2014 postala pakistanska borka za pravice otrok Malala Jusafzaj, med preteklimi nagrajenci pa so tudi Martin Luther King, mati Terezija, Nelson Mandela, Theodore Roosevelt in Barack Obama.

Objave letošnjih Nobelovcev so se začele v ponedeljek, ko so sporočili imena nagrajencev za medicino. V torek so razglasili nagrado za izjemne dosežke na področju fizike, v sredo pa dobitnike nagrade za kemijo. Prihodnji ponedeljek bo kot zadnja na vrsti Nobelova nagrada za ekonomijo. Nagrajenca za književnost letos zaradi spolnega škandala v Švedski akademiji izjemoma niso razglasili. Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel.