Za stavko se je odločilo okoli 30.000 od skupaj 600.000 delavcev, ki jih zaposlujejo občine in med drugim delajo v šolah, vrtcih ter zaporih. Norveški mediji celo navajajo, da je to prva stavka javnega sektorja v 4,7-milijonski z nafto bogati skandinavski državi.
Ministrica za upravo Rigmor Aasrud je izrazila razočaranje nad odločitvijo dela zaposlenih za stavko in dejala, da je sramota, ker ni bil dosežen dogovor.
Pojasnila je, da je vlada predlagala takšno povišanje, ki bi vsem uslužbencem zagotovilo zvišanje kupne moči, to je za 3,75 odstotka, medtem ko so sindikati zahtevali povišanje v višini 4,3 odstotka, za kolikor so se povišale plače v zasebnem sektorju.
Sindikalni voditelji so sporočili, da rast plač v javnem sektorju vseskozi zaostaja za zasebnim sektorjem, zato imajo po njihovem mnenju javni uslužbenci pravico do večjega deleža v močnem norveškem gospodarstvu.
V Evropi, ki se spopada z dolžniško krizo in grožnjo nove recesije, je Norveška ena redkih izjem, ki se ponaša z rastočim gospodarstvom. Urejene javne finance, lastna valuta in visoke cene nafte so pripomogle h gospodarski rasti v višini 1,4 odstotka v prvem četrtletju letošnjega leta, kar je več od optimističnih napovedi.
Norveški je tudi uspelo ohraniti nizko raven brezposelnosti in inflacije, po drugi strani pa se krepi potrošnja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje