Putin, ki je bil tistega leta izbran za Timovo osebnost leta, je tako odgovoril na vprašanje, kaj mu pri vladanju pomeni (pravoslavna krščanska) vera. "Globoko sem prepričan, da moralne vrednote, brez katerih človeštvo ne bi preživelo, ne morejo biti drugačne od verskih vrednot," je takrat razmišljal Putin.

Obstajajo stvari, v katere verjamem
Na izrecno vprašanje novinarja, ali verjame v "vsemogočnega Boga", pa je Putin odgovoril: "Ali verjamete vi? ... Obstajajo stvari, v katere verjamem, a na mojem položaju ni primerno, da to delim z javnostjo, saj bi to pomenilo samooglaševanje oziroma politični striptiz." Ruski predsednik je v nadaljevanju intervjuja o veri še povedal, da je prebral Sveto pismo oziroma Biblijo, in dodal, da jo ima med potovanji po svetu vedno s seboj na letalu.

Moskva kot "tretji Rim"
Dejansko je Ruska pravoslavna cerkev – kot institucija ruskega pravoslavja – pod Putinovo vladavino doživela preporod v vseh pogledih. V Putinovem obdobju na čelu Rusije je bilo obnovljenih ali na novo zgrajenih več kot 25.000 cerkva. Putin je podpisal številne odloke, s katerimi so Cerkvi vrnili predtem v sovjetskem režimu zaseženo zemljo, tako da je Cerkev postala zelo premožna. Pod Putinom je Ruska pravoslavna cerkev dobila pravico, da verouk poučuje tudi na javnih šolah. Pod Putinom se je Ruska pravoslavna cerkev dokončno vrnila v rusko družbo oziroma javnost kot moralna avtoriteta. Putin verjame, da je Rusija naslednica Bizantinskega cesarstva, ki so ga leta 1453 osvojili (muslimanski) Turki, in s tem zaščitnica vzhodnega pravoslavnega krščanstva. In po tej analogiji je Moskva naslednica Carigrada oziroma "tretji Rim".

Ironija zgodovine: preporod Cerkve v nekoč zibelki ateizma
Ironija zgodovine je, da krščanstvo in Ruska pravoslavna cerkev doživljata preporod v deželi, kjer sta bila pod ateističnim komunističnim režimom nekdanje Sovjetske zveze močno preganjana in potisnjena na obrobje, ven iz javnega življenja. In ironija usode je, da se je za vrnitev Pravoslavne cerkve v rusko javno življenje zavzel Putin, nekdanji agent sovjetske tajne službe KGB, enega od stebrov totalitarnega komunističnega režima. Putin je služboval tudi v t. i. petem okrožju KGB-ja, ki je bil pristojen za nadzor verskih skupnosti.

Putinovo osebno "spreobrnjenje"
Zakaj takšen preobrat v deželi, kjer se je z boljševiško revolucijo leta 1917 "rodil" ateistični komunizem, ki je vero obsodil na propad? Gre za osebne (Putinove) in politično-zgodovinske razloge. Kot je dejal Putin sam, ga je njegova verna mati nekaj mesecev po rojstvu leta 1952 v Sankt Peterburgu na skrivaj prinesla h krstu, saj je bil njegov oče kot član komunistične partije ateist. Putin pozneje verskega življenja v uradno ateistični Sovjetski zvezi ni prakticiral. Nato pa sta na Putinovo "spreobrnjenje" in na očitno vrnitev h krščanstvu oziroma k pravoslavju vplivala dva dogodka. Najprej je leta 1993 njegova takratna žena preživela hudo prometno nesrečo, tri leta pozneje pa si je Putin s skokom skozi okno rešil življenje, potem ko je v njegovi dači (počitniški hiši) na podeželju zaradi okvare v savni izbruhnil požar. Hiša je pogorela do tal. Pozneje so med pepelom našli križec, ki ga je Putin pred savnanjem snel z vratu. Šlo je za krstni križ, ki mu ga je podarila mati.

Vrnitev k pravoslavju je vrnitev k ruski normalnosti
Drugi razlog za vrnitev Cerkve in s tem pravoslavne vere v rusko javno življenje pa je politični in zgodovinski. Stoletja, pravzaprav od začetka pokristjanjevanja vzhodnih Slovanov v 10. stoletju, je bila namreč Ruska pravoslavna cerkev steber ruske družbe in (carske) Rusije nasploh. Stoletja je pomenilo "biti Rus biti tudi pravoslavec". Gre torej za vrnitev h koreninam in kot pojasnjuje Clifford Gaddy z inštituta Brookings, gre za, ko govorimo o Rusiji, za "vrnitev k normalnosti". “Rusko pravoslavje je temeljni označevalec 'ruskosti' oziroma tega, kdo je Rus," pravi Gaddy.

Pravoslavje kot sila, ki poenoti Rusijo
Gaddy nadalje pravi, da je KGB med analiziranjem stanja v ruski družbi spoznal, da kljub hudi represiji ni uspel s prepovedjo religije – še posebej Ruske pravoslavne cerkve – med Rusi. Eden od uslužbencev KGB-ja je pozneje v svojih spominih zapisal, da je znotraj službe prišlo do razkola med agenti, ki so želeli služiti "večnemu ruskemu narodu", in tistimi, ki so bili bolj zvesti komunistični partiji. In Putin se je – kot nekdanji agent KGB-ja – te lekcije naučil. Spoznal je, kako pomembno je pravoslavje za ruski narod. Zato Putin pravoslavje vidi kot silo, ki je in bo poenotila ruski narod.

"Ko se je Rusija pobirala po kaotičnih 90. letih prejšnjega stoletja in se odločila, da spet postane velika sila, je Putin vedel, da je Ruska pravoslavna cerkev pri tem ključna. Putin je zato vložil veliko energije in denarja v to, da Cerkev obnovi fizično in po psihološki plati. Vrniti ljudi v cerkve je bila glavna naloga Kremlja," ugotavlja analitičarka Lauren Goodrich, specialistka za Evrazijo in nekdanjo Sovjetsko zvezo z inštituta Stratfor.

Ruska cerkev je "vladna agencija"
Goodricheva nadalje meni, da je pod Putinom Ruska pravoslavna cerkev postala popolnoma "vladna agencija", ki podpira Putinovo politiko ne samo doma, ampak širi prek pravoslavnih skupnosti ruski vpliv tudi v tujini. In to ne samo v nekdanjih državah Sovjetske zveze ali na Balkanu, ampak tudi na primer v New Yorku in Parizu, kjer se gradi velika pravoslavna cerkev. Putin in patriarh Ruske pravoslavne cerkve Kiril ne skrivata medsebojne naklonjenosti. Putin je tako Rusko cerkev ob lanski veliki noči javno pohvalil za širjenje "ruskega domoljubja", medtem ko je Kiril Putinovo vladanje že predtem označil za "božji čudež". Putin in Ruska cerkev sta na isti strani pri številnih družbenih vprašanjih, notranje in zunanjepolitičnih. Tako skupaj promovirata vrednote družinskega življenja in nasprotujeta gejevskim pravicam.

Skupna vizija ruske nacionalne identitete
Kot trdi Paul Coyer z ameriškega inštituta za svetovno politiko, je lepilo oziroma vez, ki drži skupaj Putina in Rusko cerkev, skupna vizija "ruske nacionalne identitete in izjemnosti". Po tej viziji Rusija ni "ne zahodna ne azijska, ampak unikatna družba, z vrednotami, ki so božansko navdahnjene". Po tej viziji rusko družbo vodi močna država, pri čemer ji Ruska cerkev kot njena podaljšana roka pomaga. V mednarodnem okolju je cilj te vizije prevladujoč položaj Rusije na evrazijskem prostoru. Putinu se je uspelo tudi s pomočjo Cerkve ruski družbi predstaviti kot zaščitnik ruskih tradicionalnih vrednot in ruske (pravoslavne) identitete, ki jo ogrožata zahodni liberalizem in individualizem.

Cilj je zapolniti praznino, ki je nastala po razpadu Sovjetske zveze
(Kritični) analitiki pa menijo, da želi Putin s pomočjo Cerkve zapolniti ideološko praznino, ki je nastala po propadu komunizma in razpadu Sovjetske zveze leta 1991. In ta ideologija je ruski nacionalizem, katerega sestavni del je pravoslavje. "Ljudje, ki so zdaj na oblasti, imajo korenine v Sovjetski zvezi. Zato skušajo najti ekvivalent tisti ideologiji, da lahko z njo manipulirajo z javnostjo in upravičujejo svojo politiko," poudarja Boris Falikov, profesor verskih študij na ruski državni univerzi za humanistične vede v Moskvi.

Cerkev kot simbol ruske kulture in identitete
Kakor koli, Ruska cerkev je pod Putinom pridobila vpliv znotraj ruske družbe. Ankete kažejo, da se velika večina Rusov prišteva med ruske pravoslavce. Številke se gibljejo od 70 pa tja do 90 odstotkov. A po drugi strani večina vernikov vere ne prakticira. Le 14 odstotkov jih redno, to je tedensko, obiskuje verske obrede oziroma maše. Kot navaja Coyer, jih veliko Rusko cerkev dojema bolj kot simbol ruske kulture in identitete, ne pa toliko kot duhovni navdih za vsakodnevno življenje. A tako za redne vernike kot tudi za bolj priložnostne in Ruse nasploh velja, da delijo cerkveno in (Putinovo) vizijo ruske nacionalne izjemnosti, hkrati pa gojijo sumničavost do Zahoda in njegovih liberalnih vrednot, ki želijo spremeniti rusko dušo in značaj. Zato sta po Coyerju Putin in Ruska cerkev na isti misiji, to pa je "voditi sveto, večno pravoslavno Rusijo".

Aleš Vozel, @vozela1