"Franjo Tuđman je edini vodja, ki je odgovoren za zločine, storjene v Bosni in Hercegovini med vojno, ki so jih v njegovem primeru zagrešili pripadniki Hrvaškega obrambnega sveta (HVO). Z obsodbo šesterice bosanskih Hrvatov pred tremi dnevi v Haagu je bil v bistvu obsojen tudi on, medtem ko je bil Slobodan Milošević oproščen odgovornosti za vojne zločine, ki so jih zagrešili pripadniki srbske paravojaške enote in Jugoslovanske ljudske armade med vojno v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem, saj sta bila oproščena vodja Službe državne varnosti Jovica Stanišić in nekdanji poveljnik enote za posebne operacije te službe Franka Simatoviča," se je razpisal hrvaški jutranji.hr.

Avtor prispevka Boris Vlašić je zapisal, da odločitev sodišča temelji na neutemeljenih argumentih, saj da se je sodišče strinjalo s tem, da so omenjeni akterji ustanovili in oboroževali več paravojaških srbskih enot, od aprila 1991, v tem obdobju so bile ustanovljene tudi Rdeče baretke Milorada Lukovića Legije, najpozneje do septembra istega leta pa so jim tudi poveljevali.

"V odločitvi sodišča pa je navedeno, da so jih organizirali in vodili do leta 1995, niso pa krivi za zločine, ki so jih storile paravojaške enote, saj da niso imeli namena sodelovati v zločinu, torej niti v skupinskih zločinskih akcijah. In če za to niso bili odgovorni oni, ki so bili neposredno povezani z Miloševićem, potem ni odgovoren niti on," je zapisal v svoji obrazložitvi Vlašić.

Do odločitve kritični tudi nekateri v Beogradu
Odločitev haaškega sodišča so sicer pozdravili v Srbiji, v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem pa so nad odločitvijo močno razočarani. "Za skupinsko zločinsko dejanje na Hrvaškem je bil obsojen le predsednik Republike srbske krajine Milan Martić, nekdanji srbski in jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je umrl v Haagu pred obsodbo, vsi drugi, ki naj bi vodili vojne operacije, pa so za zdaj oproščeni," je za radijski dnevnik poročala Marta Razboršek.

Dodala je, da je razsodba haaškega sodišča "Beograd osvobaja odgovornosti za zločine na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini med letoma 1991 in 1995, do česar so številni kritični tudi v Beogradu. Stanišića in Simatovića, ki sta bila v haaškem priporu kar deset let, na letališču ni pričakal nihče od predstavnikov oblasti. Haagu so ju izročili le 13 dni po tem, ko je bila napisana obtožnica, med akcijo Sablja, dan po atentatu na premierja Zorana Đinđića, ki je operacijo sprožil."

V zaporu izdelal dva bozantinska mozaika
Kljub temu pa se je za srbski Kurir Simatović zahvalil aktualni vladi za vso izkazano podporo. "Zahvaljujem se predsedniku Tomislavu Nikoliću, premierju Ivici Dačiću in podpredsedniku Aleksandru Vučiću. Država je v zadnjem letu namenila izredno veliko pozornosti naši obrambi," je dejal.

Dodal je, da se je v zaporu Scheveningen v Haagu, ki velja za "luksuzni zapor", veliko ukvarjal s športom. "Igral sem tenis in se naučil izdelovanti ikone. V desetih letih, ki sem jih preživel v zaporu, sem izdelal dva bizantinska mozaika."

"Srbiji prihranili novo ponižanje"
Medtem so se hrvaški pravniki odzvali, češ da je odločitev haaškega sodišča "črna luknja v mednarodnem pravu", je dejal Anto Nobilo, ki meni, da je sodišče takšno odločitev sprejelo le zato, da Srbija "ne bi bila ponovno ponižana", potem ko je "sodišče oprostilo Gotovino in Markača, kar je bilo izredno slabo sprejeto v Srbiji, in ko sta srbski predsednik in premier dvignila roke nad Kosovo."
Odvetnica Jadranka Sloković je šla še korak naprej, ko je dejala, da je sodišče končno odločitev sprejelo že pred dvema letoma, "v vmesnem času pa je le napisalo teh šest tisoč strani”. Po njenem mnenju odločitev haaškega sodišča “postavlja pod vprašaj vse do zdaj sprejete njegove odločitve."