Srebrenica je bila leta 1995 pod zaščito nizozemskih pripadnikov sil ZN-a, 11. julija 1995 pa so jo zavzele vojaške enote bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića, ki so odgovorne za uboj okoli 8.000 Muslimanov.

Odškodninske tožbe
V oporišču ZN-a si je v tem času poiskalo zatočišče več tisoč bosanskih Muslimanov, tudi trije omenjeni moški. In čeprav so območje zavzele srbske čete, so pripadniki modrih čelad moške poslali iz varovanega območja ZN-a in jih tako poslali v smrt.
Sorodniki žrtev lahko na podlagi odločitve sodnika Florisa Bakelsa tožijo nizozemsko državo. Med tožniki je tudi nekdanji prevajalec Združenih narodov Hasan Nuhanović, ki so mu pripadniki bosanskih Srbov v Srebrenici ubili mater, očeta in brata.

Vpliv razsodbe na mirovne misije ZN-a
Kot piše BBC, pa bi imela odločitev nizozemskega sodišča lahko trajne posledice na prihodnje mirovne misije ZN-a, saj obstaja verjetnost, da države ne bodo več hotele sodelovati pri vojaških operacijah v tujini. Če stvari uidejo izpod nadzora, bi nosili odgovornost.

Postopka proti Mladiću in Karadžiću še potekata
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je do zdaj zaradi Srebrenice vložilo obtožnico proti 19 osebam, sedem izmed njih so jih obsodili na dolgoletne zaporne kazni. Sodna procesa proti Mladiću in takratnemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadziću še potekata.