Orožje, streljanje, spopadi za prevlado - vsakdan v severnih predmestjih Marseilla. Foto: EPA
Orožje, streljanje, spopadi za prevlado - vsakdan v severnih predmestjih Marseilla. Foto: EPA
Alžirec
V mestu živita velika alžirska in tunizijska manjšina, ki na ulicah opozarjata na svoje pravice. Foto: EPA
Samia Ghali
Ghalijeva je z ostrimi besedami skušala opozoriti na zaskrbljujoč položaj. Foto: EPA

Novinar britanskega Independenta John Lichfield je obiskal drugo največje francosko mesto, ki je v zadnjih mesecih v primežu obračunov za prevlado na mamilarskem trgu.

Da bi mesto razumeli, piše, se usedite na avtobus številka 30 in videli boste, kako se okolica spremeni. V središču se na vsakem hribu blešči bela trdnjava, ki pa jih, bolj kot se premikate proti severu, nadomeščajo zapuščeni stanovanjski bloki. Potniki na tej progi so le severni Afričani, Azijci in Romi, avtobus pa vozi skozi najrevnejše predele najrevnejšega mesta v Franciji.

V severnem delu Marseilla kar 40 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine, v primerjavi s 26 odstotki v vsem mestu in 15 odstotki na državni ravni. V bogatejših, večinoma belskih četrtih južno od središča, je tveganje za smrt pred 65. letom 23 odstotkov pod državnim povprečjem. Na severu Marseilla je 30 odstotkov višje.

Nevarnost na vsakem koraku
Najstnik ali mlad moški, ki živi v tem predelu, je močno izpostavljen vsem mogočim nevarnostim in le težko bo dočakal 65 let. Samo letos je pod streli padlo 15 mladeničev, vsi so bili žrtve krvavega obračuna za donosen posel - prevlado pri prodaji mamil, večinoma kanabisa in kokaina, ljudem iz premožnejših delov mesta. 15 smrti na 800.000 ljudi pomeni, da, gledano sorazmerno glede na število prebivalcev, ima Marseille že skoraj toliko umorov, povezanih z mamili, kot New York, v katerem živi osem milijonov ljudi.

Francoska vlada je zaradi teh grozečih, a zelo povednih številk, nedavno potegnila več nujnih in ostrih potez, da bi preprečila, da bi mestu prilepili neslavno etiketo "evropske prestolnice v umorih mladine". Tudi zato, ker bo Marseille od januarja nosil naziv evropska prestolnica kulture.

Marseillčanka Rachida Tir pravi: "Že sedem let se dogaja, da izgubljamo fante in mlade moške. A ne gre le za prekupčevanje z mamili, veliko je tudi samomorilskih nagnjenj, mladina je povsem obupana. Začne se s neuspehom in zavračanjem v šoli, nadaljuje s pomanjkanjem dela in služb. Ne vidijo prihodnosti, živijo za sedanjost, v svetu hitrega zaslužka in nasilja."

Ghalijeva: Na ulice je treba poslati vojsko
V začetku septembra je Samia Ghali, županja 15. in 16. okrožja, ki obsegata najrevnejše predele mesta, nastavila tempirano bombo z izjavo, da se je nasilje v Marseillu tako razraslo, da ga lahko premaga le vojska. Vlado je pozvala, naj na ulice pošlje enote, ki bi zasegle poceni avtomatsko orožje, pretihotapljeno z Balkana in s severa Afrike, in prekine trgovino z mamili. "Prekupčuje se povsem brez posledic, nihče ni kaznovan, čeprav za to vedo vsi," je dejala.

Ghalijeva, ki je sama odraščala na severu mesta, podobno kot nekdanja nogometna zvezdnika Zinedine Zidane in Eric Cantona, je z besedami želela sprožiti znak za preplah. "Tukaj sem bila rojena, tukaj sem odrašala. Vem, o čem govorim, vem, kakšne so razmere. Ne morem več gledati trupel fantov na ulicah. Čas je, da ustavimo ta pokol."

Že vrsto let središče trgovanja
Kritizirala je tudi nedejavnost župana mesta, desnosredinskega Jean-Clauda Gaudina, ki je umore lahkotno označil kot povračilna dejanja, "milo za drago". "Marseille je vedno bil prizorišče obračunov med tolpami. Tukaj poteka Francoska zveza (oznaka za tihotapsko pot heroina od Turčije do Francije in nato v ZDA, ki je vrhunec dosegla konec 60. let, op. a.). Ves organiziran kriminal v Sredozemlju gre skozi mesto. Korzičani, Sicilijanci, vsi," je dejal.

Kako rešiti Marseille?
Čeprav so poziv Ghalijeve za vojaško posredovanje kot absurdnega zavrnili tako regionalni kot državni politiki, pa vseeno ni naletel na gluha ušesa, saj je čez nekaj dni vlada sestavila akcijski načrt, da bi "rešila Marseille". Notranji minister Manuel Valls in pravosodna ministrica Christiane Taubira sta obiskala mesto, da bi v severnih predelih oblikovali "varnostno območje", v katerem bo za red in mir skrbelo 230 dodatnih policistov.

Dokler se ne bodo pokazali prvi rezultati, pa bodo v ušesih še vedno odzvanjale besede domačinke Rachide Tir: "Zavrgli so nas kot staro šaro, smo zapuščeni, pozabljeni. Želimo si le živeti skromno, a pošteno, toda mnogim otrokom je orožje potisnjeno v roke."