V svoji najostrejši javni izjavi po Trumpovi kontroverzni napovedi prejšnji teden je Abas potezo ameriškega predsednika označil za "zločin", ki je ogrozil svetovni mir. Zahteval je, da Združeni narodi prevzamejo mirovni proces, saj da Washington ni več "usposobljen" za nalogo.

"Jeruzalem je in bo za vedno prestolnica palestinske države. Od zdaj naprej ne sprejemamo nobene vloge ZDA v političnem procesu, ker so popolnoma pristranske v korist Izraela."

Abas je spregovoril na hitro sklicanem srečanju Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) v Carigradu, na katerem so člani OIC-ja priznali palestinsko državo in Vzhodni Jeruzalem za njeno prestolnico. Hkrati so pozvali vse države, da sledijo njihovemu zgledu, ob tem pa ostro obsodili tako ZDA kot Izrael.
Na vrhu OIC-ja je sodelovalo več kot 24 voditeljev, skupno pa predstavnikov 56 držav. Leta 1969 ustanovljeni OIC s sedežem v Džedi v Savdski Arabiji sicer združuje 57 držav muslimanskega sveta in ima stalne delegacije v ZN-u in EU-ju.

Savdski kralj, ki se vrha ne udeležuje, je medtem Trumpovo odločitev označil kot "očiten napad na zgodovinske in trajne pravice palestinskega ljudstva". Hkrati je podprl palestinsko pravico do samostojne države in Vzhodnim Jeruzalemom kot prestolnico.

Erjavec: Čas je za priznanje Palestine
Medtem je slovenski zunanji minister Karl Erjavec po srečanju voditeljev koalicijskih strank napovedal, da bo pripravil informacijo za sejo vlade prihodnji teden glede priznanja palestinske države. Erjavec se strinja s tem, da bi Slovenija priznala palestinsko državo, in pravi, da je čas za to dozorel. Minister je že aprila 2015 za MMC napovedal, da bo priznanje Palestine vladi predlagal že do konca tistega leta, če do takrat ne bo priznanja v okviru večje skupine evropskih držav, česar pa do zdaj ni storil. "Vladi bom predlagal, da če v tem letu nobena druga članica Palestine ne bo priznala, mi to storimo do konca leta," je Erjavec dejal pred dvema letoma in pol.

"Po mojem mnenju so okoliščine zrele, da bi ponovno razmislili o priznanju Palestine," je dejal danes. Pojasnil je, da so se na srečanju vodij koalicijskih strank dogovorili, "da pripravi informacijo za vlado za prihodnji teden, in potem bodo sprejeli nadaljnje odločitve glede nadaljnjih korakov v zvezi s priznanjem Palestine". Priznanje Palestine naj bi podpiral tudi koalicijski SD. Vodja poslancev te stranke Matjaž Han je izrazil prepričanje, da bo vlada oziroma zunanje ministrstvo pripravilo poročilo, na podlagi katerega bodo priznanje Palestine izglasovali v DZ-ju.

V največji vladni stranki SMC so še vedno nekoliko zadržani. Kot je po sestanku koalicije povedala vodja njihove poslanske skupine Simona Kustec Lipicer, podpirajo priznanje Palestine, "vendar morajo biti tudi okoliščine ustrezno pripravljene za ta korak". Spomnila je na zavezo Erjavca, da bo Slovenija ta korak naredila v svežnju oz. s še nekaterimi drugimi evropskimi državami.

Spomnimo, Levica (takrat Združena levica) je že leta 2014 predlagala priznanje Palestine, a je novembra tistega leta na zasedanju o njenem predlogu parlamentarni odbor za zunanjo politiko na pobudo SMC-ja sprejel sklep, naj se o tem najprej izreče vlada in naj svojo odločitev pošlje v DZ. Leta 2015 pa je Levica v DZ vložila Akt o priznanju Palestine. Vlada se do zdaj do tega vprašanja še ni opredelila.

Trumpova odločitev o Jeruzalemu priložnost za nov razmislek
Nova priložnost za razmislek o tem vprašanju se je prejšnji teden pojavila, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal ameriško priznanje Jeruzalema za glavno mesto Izraela. Odločitev je namreč v nasprotju z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov iz leta 1980, da je Vzhodni Jeruzalem okupirano ozemlje in da je izraelska priključitev tega območja v nasprotju z mednarodnim pravom. Zahodni Jeruzalem je sicer Izrael zasedel leta 1948, leta 1967 pa je zasedel še vzhodni del mesta in ga leta 1980 v celoti pripojil, kar je kršitev 47. člena IV. ženevske konvencije.

Vprašanje Jeruzalema bi sicer moralo biti rešeno v okviru bližnjevzhodnega mirovnega procesa, a Izrael iz vzhodnega dela mestu izseljuje Palestince in naseljuje judovske naseljence.

Evropski poslanci obsodili odločitev ZDA
Evropski poslanci in poslanke so v torek ostro obsodili Trumpovo odločitev o Jeruzalemu. Številni so menili, da bi moral zdaj EU prevzeti dejavnejšo vlogo na Bližnjem vzhodu in si prizadevati za uresničitev načela dveh držav. Več jih je tudi pozvalo, naj EU prizna Palestino.

"Bil bi čas, da EU svojo zavezanost miru podpre s priznanjem Palestine in z rešitvijo dveh držav," je menil slovenski evropski poslanec iz skupine liberalcev Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) in dodal, da je alternativa temu prelivanje krvi, ki se že dogaja. Za priznanje Palestine so se zavzeli tudi številni drugi poslanci.

Eden redkih, ki je v razpravi menil, da Trumpova poteza ne ogroža mirovnega procesa, je bil Slovak Branislav Škripek (ECR). Dejal je, da je Trump s priznanjem Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela le potrdil staro to, čemur je sicer pritrdilo še nekaj poslancev.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je ponovila stališče EU-ja, da bi moral biti Jeruzalem glavno mesto obeh držav, Izraela in Palestine. Po njenem bi morale ZDA še naprej igrati pomembno vlogo v t. i. bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Več poslancev je sicer poudarilo, da so se ZDA z odločitvijo o Jeruzalemu odpovedale vlogi mirovne posrednice.

Novi napadi na Gazo
Izraelska letala so medtem spet obstreljevala Gazo. Napadli so položaj palestinskega gibanja Hamas na jugu območja, pri čemer so bili ranjeni trije ljudje. Vojska je sporočila, da je odgovorila na izstrelek, ki je bil v torek izstreljen iz Gaze na jug Izraela, ki pa ni povzročil ne žrtev ne škode.

Na zasedenem Zahodnem bregu pa je izraelska vojska ponoči aretirala več visokih predstavnikov Hamasa, med njimi enega od ustanoviteljev tega islamističnega gibanja Hasana Jusefa, ki so ga prijeli v Ramali, je sporočil Hamas.

Jusefa, poslanca leta 2006 izvoljenega palestinskega parlamenta, je Izrael že večkrat aretiral. Nazadnje je bil v zaporu med letoma 2012 in 2014. Izrael njegovo tokratno aretacijo utemeljuje z "vpletenostjo in vodenjem dejavnosti Hamasa na Zahodnem bregu".